Vse več slovenskih uporabnikov tujih spletnih bank, kaj lahko gre narobe?

Vse več Slovencev se zaradi priročnosti odloča za tuje spletne banke, kot so Monese, Revolut in N26. Te imajo namreč številne funkcije, ki jih tradicionalne banke ne morejo ponuditi, obenem pa se lahko iz dneva v dan posodabljajo.

Osnovni paketi spletnih bank so večinoma brezplačni, pri plačevanju v tujini z drugimi valutami pa so pristojbine pogosto zelo nizke ali jih sploh ni. Registracija poteka po spletu in brez papirologije, kar je po mnenju številnih uporabnikov velika prednost, saj je postopek končan v zgolj nekaj minutah. Revolut uporabnikom med drugim omogoča trgovanje z delnicami in kriptovalutami, kar je še ena funkcija, ki je te dni skorajda nepogrešljiva.

Vse več spletnih bank ponuja še možnost vodenja računa z obrestmi in tako je obseg ponudbe zmeraj bolj podoben tistemu, s katerimi razpolagajo tradicionalne banke. 

O popularnosti tujih spletnih bank pričajo tudi številke: iz tujine je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) v letu 2024 prejela 449.932 podatkov o finančnih računih slovenskih rezidentov. V letu 2024 se je v primerjavi z letom 2023, ko je Furs iz tujine prejel skoraj 300.000 podatkov o finančnih računih slovenskih rezidentov, število računov torej povečalo za 56,4 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da ima lahko posameznik več kot en račun, kar zmanjša število unikatnih uporabnikov, ki pa je neznano. 

Ker ima vsaka medalja dve plati, tudi tuje spletne banke niso brez pomanjkljivosti. Marsikdo omeni, da tuje spletne banke pogosto vsiljujejo nakup dražjega mesečnega načrta, ki da uporabnikom še več svobode in znatno zviša vsote, s katerimi lahko uporabniki obratujejo. Marsikdo pa ne ve, da mora odprtje računa v tujini prijaviti v osmih dneh, drugače lahko uporabnika doleti denarna globa.

Kako prijaviti račun?

Fizična oseba, ki odpre plačilni račun v tujini, mora finančni upravi ta račun prijaviti v osmih dneh od odprtja. Plačilnih računov, ki so odprti v Republiki Sloveniji, ni treba prijaviti, ker jih Furs pridobiva po uradni dolžnosti.

Prijavo tujih računov lahko zavezanec odda elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja Fursa eDavki oziroma plačilni račun iz tujine lahko prijavi tudi na eDavkih na obrazcu DR-02 (v obrazec je treba vpisati identifikacijske podatke ter v rubriko 10 podatke o tujem računu). K obrazcu je treba priložiti dokument, iz katerega so razvidni podatki o računu, odprtem v tujini (bančna kartica, pogodba o odprtju bančnega računa ipd.), da finančni urad lahko preveri pravilnost oziroma točnost podatkov.

Izpolnjeni obrazec se lahko vloži elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja Fursa eDavki ali osebno ali po pošti, in sicer na kateremkoli finančnem uradu (razen Posebnem finančnem uradu in Generalnem finančnem uradu).

Tudi vse spremembe podatkov, na primer datum zaprtja računa v tujini, je treba finančnemu uradu sporočiti v osmih dneh po nastanku spremembe.

Kazni za neprijavo

Če se plačilni račun, odprt v tujini, ne prijavi Finančni upravi RS, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1200 evrov, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 evrov, za pravno osebo pa od 1200 do 30.000 evrov. To je zgolj globa, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali drugih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe. 

Furs do podatkov s pomočjo drugih držav

Slovenija in druge države si med seboj že od leta 2018 vsako leto izmenjujejo podatke o finančnih računih na podlagi izmenjave DAC2/CRS. CRS (Common Reporting Standard) je globalni standard, ki ga je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj razvila za boj proti davčnim utajam. Zahteva, da finančne institucije zbirajo podatke o računih nerezidentov in jih posredujejo davčnim organom, ki jih nato izmenjujejo z drugimi državami. Na podlagi avtomatične izmenjave informacij torej Finančna uprava RS prejema podatke od tujih davčnih administracij, ki jim jih sporočajo finančne institucije (banke, hranilnice, zavarovalnice) o finančnih računih, kot so plačilni računi, varčevalni računi, depozitni računi, skrbniški računi, finančni računi, ki jih imajo slovenski rezidenti odprte v tujini.