Slovenija prvič do solidnega ekološkega plovila

Koper - Slovenija bo šele prihodnje dni prvič v svoji samostojnosti prišla do solidnega ekološkega plovila, s katerim bo lahko primerneje skrbela za ekološke intervencije na morju. Skoraj 17 metrov dolgo plovilo, izdelano v finski ladjedelnici Lamor Co, bo predvidoma jutri priplulo v Koper, uradno ga bodo prevzeli prihodnji teden, na slovenski dan pomorstva 7. marca pa bo čoln SI-20 krstila njegova botra ministrica Alenka Bratušek.


Specializirano plovilo je namenjeno predvsem varstvu obalnega morja pred onesneženjem z nafto, naftnimi derivati, naplavinami, s plastiko in namenjeno odstranjevanju ovir na plovnih poteh, kakor tudi odpravljanju posledic onesnaženja morja. Zdaj pluje na večji tovorni ladji od Sicilije proti Tržiču, kamor naj bi prispelo v soboto. Od tam ga bodo spustili v morje in predvidoma še istega dne prepeljali v Koper. Prihodnji teden bodo začeli s primopredajo in usposabljanjem slovenskih upravljalcev plovila.

To bo ob dveh gumenjakih, plovilu SAR 10 (reševanje na morju) in manjšem pomožnem plovilu, peto in ključno plovilo Uprave RS za pomorstvo za ukrepanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na morju. Primerno bo tudi pri sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje, za izvajanje monitoringa morja pri nalogah ARSO ter za ostale naloge Uprave za pomorstvo (kot na primer pri označevanju območij kopalnih voda, rezervatov in objektov za varnost plovbe -boje in svetilnike). Dve več kot 30 let stari in tehnološko neprimerni plovili, pa bodo odpisali.

Novi čoln je državo stal 1,78 milijona evrov, od tega je ministrstvo za infrastrukturo namenilo nekaj čez 1 milijon evrov, 757.000 evrov pa je ostalo od ponesrečenega nakupa podobnega plovila pred sedmimi leti. Tedaj so tri ministrstva (za okolje, obrambo in za promet) naročila 17,5 metrov veliko plovilo v turški ladjedelnici, ki pa se je ob prihodu v Slovenijo izkazalo kot povsem ponesrečeno, saj med drugim niti ni imelo potrdil obveznega klasifikacijskega zavoda in ni izpolnjevalo vrste tehničnih zahtev. Zato so tedaj (leta 2012) plovilo vrnili in uspeli unovčiti bančno garancijo v višini 757.000 evrov.


 

Izpopolnjena oprema za posredovanje na morju

Tokrat so po besedah direktorja Uprave RS za pomorstvo Jadrana Klinca prvič v samostojni Sloveniji naročilo izpeljali sami (brez posrednika). Pridobili so dve ponudbi in se odločili za eno od priznanih ladjedelnic z referencami za izdelavo specializiranih ekoloških plovil.»Neposredno naročilo je pomenilo, da se izognemo posredniškim stroškom in lahko bolj neposredno nadziramo izvedbo naročila,« je povedal Klinec. Plovilo je dolgo 16,6 metra, široko 5 metrov, prazno tehta 17,5 tone, ima dva Volvo motorja z močjo po 368 kilovatov, plovilo zmore hitrost 20 vozlov. Opremljeno je z bočnim krtačnim oljnim posnemalcem,  UV reflektor s termovizijsko kamero za zanavanje oljnih madežev na gladini, premore samostojne plavajoče kontejnerje, kamor je mogoče (zunaj plovila) shranjevati zbrane odpadke, dve dvižni hidravlični rampi za pobiranje kadavrov, ima protipožarno črpalko in hidrant za gašenje, ima dvigalo za dvigovanje predmetov do dveh ton teže, itd.

S čolnom bo upravljala Služba za varstvo obalnega morja, ki deluje v okviru Uprave za pomorstvo. V njej je zaposlenih vsega 6 ljudi, plovilo pa zahteva vsaj 3 upravljalce. Zato bi jih nujno morali zaposliti še nekaj, pravi Klinec.
 

Letos velike posodobitve v upravi za pomorstvo

Včeraj so v Kopru opravili tehnični pregled nove stavbe na območju potniškega terminala, kjer bo v večji poslovni stavbi Uprava za pomorstvo predvidoma 23. februarja prevzela približno eno tretjino površin v pritličju, prvem in drugem nadstropju. Sedanjih 51 zaposlenih z Uprave za pomorstvo se bo iz treh manjših prostorov do konca maja preselilo na 1300 kvadratnih metrov površin. Za prostore je proračun namenil 4,1 milijona evrov. V kratkem bodo objavili javno naročilo za izbiro pohištva (130.000 evrov), zato Klinec upa, da bodo do poletja izpeljali selitev. Pomembnejše pa bo 2,2 milijona evrov vredno naročilo za opremo novega centra za nadzor pomorskega prometa in upravljanja kriznih situacijah. Ta center bo imel nove radarje za zaznavanje oljnih madežev, za spremljanje plovbe, za zmogljivejši video nadzor in RDF sistem za detekcijo klicev v sili ter lociranje klicateljev na pomoč. Radarske postaje imajo na 11 postajah in lahko natančno nadzirajo celotno območje slovenskega morja. Na Fakulteti za pomorstvo bodo vzpostavili še rezervni center, ki bi ga uporabili v primeru kakršnega koli izpada glavnega centra.


 

Primanjkuje pristaniških nadzornikov 

Direktor Jadran Klinec je opozoril, da zaradi pomanjkanja približno 12 primerno usposobljenih pristaniških nadzornikov za nadzor ladijskega prometa, Slovenija ne izpolnjuje v celoti evropske direktive VTMIS. Mnogi ladjarji se za storitev upravljanja pomorskega prometa zato obračajo na hrvaške in italijanske službe. »Ne razumem, kako država ne zagotovi sredstev za potrebne nadzornike za dejavnost, ki jo zahtevajo predpisi EU. Slovenija samo iz prispevka za varno plovbo v proračun dobi več kot 4,6 milijona evrov, za delovanje naše uprave pa gre le 2,6 milijona evrov. Torej raje preliva višek prihodkov za druge dejavnosti, kot bi v celoti izvajala zahtevan nadzor na morju. Z novimi sodobno opremljenimi prostori  in napravami ne bo več nobene ovire, da ne bi mogli vzpostaviti predpisane VTMIS službe.«

V novo stavbo bi se lahko preselile tudi druge državne službe, ki so povezane z morjem.  Predvsem Uprava za zaščito in reševanje, ribiški inšpektorji, del FURS, ki je povezan z Luko Koper, Agencija RS za okolje in pomorska policija. Slednja premore približno 60 zaposlenih in zdaj deluje v neprimernih prostorih. Če bi se to uresničilo, bi tudi po mnenju Jadrana Klinca lažje vzpostavili delovanje koordinacije služb, ki delujejo na morju. V bližini  nove uprave za pomorstvo je predviden tudi manjši pristan za kakih 10 plovil državnih organov, ki delujejo na morju.