Slovenija postaja kulinarična destinacija

Slovenija postaja pri tujih obiskovalcih vse bolj cenjena kot izjemna kulinarična destinacija. Nič čudnega, saj slovenska kulinarika združuje tradicionalne recepte s sodobnimi kulinaričnimi trendi. Pika na i so seveda kakovostne sveže in sezonske sestavine ter značilni tradicionalni izdelki z naših kmetij ali iz ponudbe živilskih podjetij.

Trenutno je v Sloveniji zaščitenih kar 29 izdelkov, ki so posebni zaradi načina pridelave ali predelave, vpliva geografskega območja ali tradicionalnih receptov in postopkov izdelave. Bi jih znali našteti oziroma predstaviti kakšnemu gostu iz tujine?

Tujim popotnikom predstavite zaščitene kulinarične posebnosti

Bi radi tujemu popotniku pomagali z izvirno idejo, kako lahko košček naše dežele prinese domov? Med raziskovanjem Slovenije bo zagotovo poskusil različne jedi, ko se bo vrnil domov, pa bo lahko s slovenskimi izdelki navdušil tudi svoje najbližje.

Da bodo ti okusi čim bolj avtentični, pa je pomembno, da se pri nakupu prehranskih izdelkov zanaša na evropske zaščitne znake na embalaži izdelkov. Ti zagotavljajo pristnost tradicionalnih lokalnih izdelkov, saj morajo biti proizvajalci certificirani za proizvodnjo tako označenih izdelkov, ki so tudi redno nadzorovani. Izdelki so proizvedeni po predpisanih recepturah.

Območje proizvodnje je ključno za izdelke z »zaščiteno geografsko označbo«

FOTO: Aljoša Rebolj

Tujce s svojo polno aromo in okusom, ki se razvije med sušenjem in zorenjem suhomesnatih izdelkov kraške pokrajine, pogosto navdušijo: Kraški pršut, Kraška panceta ter Kraški zašink. Posebno je tudi Štajersko-prekmursko bučno olje, ki je izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti in ima edinstven, oreškast okus. Vsi omenjeni izdelki so zaščiteni z oznako »zaščitena geografska označba«.

To oznako nosijo tudi drugi izdelki, na primer Zgornjesavinjski želodec, Prleška tünka, Ptujski lük, Slovenski med, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka, Jajca izpod Kamniških planin, Štajerski hmelj in Šebreljski želodec. Pri teh izdelkih vsaj ena od faz proizvodnega postopka poteka na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo tudi od drugod.

Geografsko območje je lahko dodana vrednost živila

FOTO: Aljoša Rebolj

Med izdelke, ki so lahko tudi zelo lepo in cenjeno darilo iz Slovenije, zagotovo spada tudi oljčno olje. Gre za olje vrhunske kakovosti, ki je nekoliko posebno – slovenska Istra je namreč eden izmed najbolj severno ležečih predelov, kjer še uspeva oljka. Zaradi podnebnih posebnosti, sestave tal in izbora oljk lahko govorimo o izjemnem oljkarskem območju.

Med izdelki z »zaščiteno označbo porekla« najdemo kar dve slovenski oljčni olji – Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre in Oljčno olje Istra. Označba pomeni, da so vsi postopki pridelave in predelave potekali na določenem geografskem območju, iz katerega izhajajo tudi vse uporabljene surovine.

Obe omenjeni olji imata značilen, srednje do intenzivno izražen in prepoznaven vonj po svežem plodu oljke, Oljčno olje Istra pa je po okusu tudi nekoliko pikantno ali grenko. Obe olji sta iz oljk pridobljeni z mehanskimi postopki. Posebnost Ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre je, da ga pridobijo iz ročno obranih oljk.

Strokovnjaki so dokazali, da vsebujejo olja iz Slovenske Istre veliko za zdravje koristnih učinkovin. Zasluge za to pripisujejo razmeram, v katerih oljke pri nas rastejo, značilnim sortam ter načinu stiskanja in skladiščenja olja.

Kateri izdelki še sodijo v popotniško »košarico slovenskih okusov«, ki se ponašajo z »zaščiteno označbo porekla«? To so denimo še sir Tolminc, Piranska sol, Bovški sir, sir Mohant, Kočevski gozdni med, Kraški med, Nanoški sir, Istrski pršut ter Meso istrskega goveda – boškarina.

Tudi med je lahko lepo darilo. Posebnost Kočevskega gozdnega medu je, da se čebele pasejo v ekološko neokrnjeni naravi. Med ima značilen vonj po lesu in gozdu ter zanimiv, rahlo grenak okus. Kraški med pa odlikuje polna in izrazita aroma, ki je posledica bogatega kraškega rastja. Bogat je z minerali in encimi.

Znak »zajamčena tradicionalna posebnost« zagotavlja tradicionalno recepturo jedi

FOTO: Aljoša Rebolj

Ne pozabite turista opomniti tudi na izdelke s tradicionalno recepturo, ki se prenaša iz roda v rod. Z »zajamčeno tradicionalno posebnostjo« v Sloveniji označujemo proizvode, ki se pripravljajo po zaščiteni recepturi, zaščitenem načinu priprave ali imajo zaščiteno sestavo. Turisti bodo navdušeni nad Slovensko potico, eno izmed najbolj prepoznavnih slovenskih sladic, ki bo brez posledic prestala prevoz domov in prepričala tudi njihove bližnje. Med samim obiskom Slovenije pa naj izkoristijo priložnost in poskusijo tudi druge proizvode z »zajamčeno tradicionalno posebnostjo«: Prekmursko gibanico, Idrijske žlikrofe, Belokranjsko pogačo in kravje, ovčje in kozje seneno mleko.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja kampanjo s sloganom »Naše super dobrote« za promocijo slovenskih kulinaričnih posebnosti z oznakami evropskih shem kakovosti. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena ozaveščanju javnosti o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave ali rabe tradicionalnih receptov in postopkov. Potrošniki prepoznamo tovrstne izdelke na trgovskih policah po treh označbah shem kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«. Poseganje po teh izdelkih pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Prispeva tudi k zagotavljanju poštene konkurence, donosu za kmete in proizvajalce ter spodbuja spoštovanje pravic intelektualne lastnine in integriteto notranjega trga. Bodimo ponosni na kulinarično pestrost naših krajev. To je #nasasuperhrana in to so #nasesuperdobrote!

     

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano