Prvi pogovor Zelenskega in Xija po izbruhu vojne, Peking Rusije še ni obsodil

Kitajski predsednik Xi Jinping in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se danes prvič po ruskem napadu na Ukrajino pogovarjala po telefonu. Xi je Zelenskemu sporočil, da so pogovori in pogajanja edini izhod iz vojne, in poudaril, da bo Kitajska »vedno stala na strani miru«. V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali politično delegacijo.

»Glede ukrajinske krize je Kitajska vedno stala na strani miru, njeno temeljno stališče pa je spodbujanje mirovnih pogovorov,« je po poročanju kitajske državne televizije CCTV med pogovorom dejal Xi.

Po navedbah CCTV je kitajski voditelj dejal še, da Kitajska krize ne bo izkoriščala za dobiček. »Pri reševanju jedrskega vprašanja morajo vse vpletene strani ostati mirne in zadržane, se resnično osredotočiti na prihodnost in usodo sebe in vsega človeštva ter skupaj obvladovati in nadzorovati krizo,« je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Pekingu so ob tem napovedali, da bodo v Ukrajino poslali delegacijo, da bi našla politično rešitev konflikta. »Kitajska stran bo poslala posebnega predstavnika kitajske vlade za evrazijske zadeve, ki bo obiskal Ukrajino in druge države ter z vsemi stranmi opravil poglobljeno komunikacijo za politično rešitev ukrajinske krize,« je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Pogovor potekal skoraj uro

»Imel sem dolg in pomenljiv telefonski pogovor s predsednikom Xi Jinpingom,« pa je na Twitterju zapisal Zelenski. »Verjamem, da bosta ta klic in imenovanje ukrajinskega veleposlanika na Kitajskem dala močan zagon razvoju naših dvostranskih odnosov,« je dodal.

Iz danes objavljenega odloka je razvidno, da je Zelenski imenoval novega veleposlanika v Pekingu. Stolček, ki je sameval od februarja 2021, bo zasedel 57-letni Pavlo Rjabikin, ki je pred tem vodil ukrajinsko ministrstvo za strateško industrijo.

Tiskovni predstavnik Zelenskega Sergej Nikiforov je na Facebooku sporočil, da sta se voditelja pogovarjala skoraj eno uro. To je bil sicer prvi pogovor Xija in Zelenskega od začetka ruske invazije februarja lani. Peking glede konflikta v Ukrajini ohranja nevtralno držo, Xi pa ruske invazije doslej še ni obsodil.

V Bruslju so sicer pozdravili današnji pogovor Zelenskega in Xija. Kot so navedli, sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Francije Emmanuel Macron med nedavnim srečanjem s Xijem v Pekingu posredovala prošnjo predsednika Zelenskega za klic.

»Gre za pomemben in dolgo odlašan prvi korak Kitajske pri izvajanju njenih odgovornosti kot članice Varnostnega sveta ZN. Kitajsko vodstvo mora uporabiti svoj vpliv, da bi Rusijo prisililo k prenehanju agresivne vojne, povrnitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine in spoštovanju njene suverenosti, kar bi bila podlaga za pravičen mir,« so še sporočili iz Evropske komisije.

Pogovor med predsednikoma Ukrajine in Kitajske so kot »dobro stvar« opredelili tudi v Beli hiši.

Pri Hersonu ubili ukrajinskega sodelavca La Repubblice

Ukrajinski sodelavec italijanskega novinarja časnika La Repubblica Bogdan Bitik je danes umrl po tem, ko so ga na obrobju Hersona v Ukrajini iz zasede ustrelili domnevni ruski ostrostrelci, so danes sporočili iz italijanskega dnevnika. Dopisnik Corrado Zunino je bil pri tem ranjen. Oba sta nosila neprebojna jopiča z jasno označbo, da sta novinarja.

Bogdan Bitik, ki je delal kot Zuninov posrednik in prevajalec, je padel pod streli, njegovo truplo pa je po navedbah La Repubblice trenutno zahtevno odstraniti s kraja streljanja zaradi prisotnosti ostrostrelcev. Nanju so po besedah Zunina streljali potem, ko sta brez težav prešla tri ukrajinske nadzorne točke.

Po Zuninovem pričevanju je videl Bitika, kako leži nepremično na tleh, sam pa je z ranjeno ramo stekel stran do civilnega vozila, ki ga je odpeljalo do bolnišnice v Hersonu.

Bitik in Zunino sta dolgo poročala z bojišč v Ukrajini, italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je dejal, da si italijanske oblasti v stikih z ukrajinskimi prizadevajo, da novinarja vrnejo v domovino. Po njegovih navedbah sta sodelavca sicer bila tarči napada brezpilotnega letalnika, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Na obrambnem ministrstvu poročil ne komentirajo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Slovenija je v Ukrajino dostavila 20 oklepnikov

Slovenija je v Ukrajino dostavila 20 oklepnikov tipa pandur, namenjenih za prevoz pehote, danes na spletu poroča portal 24ur. V Slovenski vojski so bili 24 let, šlo naj bi za najmanj staro orožje, ki ga je Slovenija doslej poslala Ukrajini. Glede na navedbe virov, ki jih navaja portal, je bil transport v Ukrajino v popolni tajnosti zaključen v tem tednu. Sama operacija naj bi trajala več mesecev, saj so morali oklepnike pripraviti, servisirati in organizirati prevoz.

Po štiri oklepnike valuk naj bi v eno od bližnjih držav prepeljali s strateškim transportnim letalom C17. Vmesni postanek je bil po poročanju portala v enem od dveh logističnih zbirnih centrov za pomoč Ukrajini na Poljskem ali Slovaškem. Transport naj bi se nekoliko zavlekel zaradi zadnjih dogodkov v Sudanu.

Slovenski valuk je posodobljena in licenčna različica lahkega večnamenskega kolesnega pehotnega bojnega vozila pandur, ki je zgrajeno v Sloveniji. Oborožen je lahko z mitraljezom 12,7 mm ali avtomatskim bombometom. V sestavi Slovenske vojske jih je bilo 85.

Portal 24 ur še navaja, da je v obrambo proti ruski agresiji Ukrajini do sedaj Slovenija poslala 28 tankov M55S, 35 oklepnikov z gosenicami M80A, 16 havbic M2A1, 20 vozil HMMWV (humvee) in številno drugo oborožitev ter opremo.

Na obrambnem ministrstvu so navedli, da poročil ne komentirajo skladno s sklepom vlade, po katerem so podatki o slovenski vojaški pomoči Ukrajini tajni.

Mesto Avdiivka v Donecku. FOTO: Anatolii Stepanov/Afp

Zelenski napad na muzej v Kupjansku označil za barbarsko dejanje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem odzval na raketni napad ruske vojske na lokalni zgodovinski muzej v Kupjansku na severovzhodu Ukrajine, v katerem sta po zadnjih podatkih umrli dve osebi, deset jih je bilo ranjenih. Napad je označil za barbarsko dejanje in dodal, da poskuša Rusija izbrisati ukrajinsko zgodovino in kulturo.

Na Telegramu je ukrajinski predsednik objavil videoposnetek ljudi v vojaških uniformah med ruševinami delno uničene stavbe muzeja z razbitimi okni. V video nagovoru pa je še navedel, da je Rusija doslej skupno uničila več kot 60 ukrajinski muzejev in galerij. »Rusija je s tem napadom ubila dve ženski (...), deset ljudi je bilo ranjenih, nudimo jim potrebno pomoč,« je še povedal Zelenski.

Ukrajinska vojska je nadzor nad mestom Kupjansk, ključnim železniškim vozliščem na severovzhodu Ukrajine, ponovno prevzela septembra lani. Ko so se letos okrepile bojazni, da bi lahko ruska vojska mesto ponovno osvojila, je Ukrajina v začetku marca odredila evakuacijo ranljivih prebivalcev.