Slovenija glede azila blizu višegrajski logiki

Bruselj – Slovenija se je, skupaj z Latvijo in Estonijo, pridružila višegrajski četverici (V4) pri nasprotovanju obveznim kvotam za premeščanje migrantov v prihodnjem paktu o azilu in migracijah, ki ga pripravlja evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Pakt bo predvidoma predstavljen v prihodnjih tednih. Prejšnji predlogi iz leta 2016 so po številnih pogajanjih končali v slepi ulici. Nova predsednica evropske komisija Ursula von der Leyen je ob izvolitvi napovedala »nov zagon«.

V pismu, ki naj bilo nekakšen prispevek sedmerice pri pripravi izhodišč pakta, poudarjajo nadzor zunanje meje, nujnost vračanja migrantov, preprečevanje nezakonitih migracij.  

Kar zadeva obvezno premeščanje migrantov (iz najbolj obremenjenih držav vstopa, kot sta med krizo bili Grčija in Italija), so izrekli »močno nasprotovanje obveznemu premeščanju v kakršnikoli obliki«.

Premeščanje pritegne migrante?

Kvote so bile sicer vzpostavljene med krizo leta 2015. Po aprilski sodbi Sodišča EU so tri višegrajke (Češka, Madžarska in Poljska) z neizvajanjem odločitve sveta EU kršile evropsko pravo. Predvideno je bilo premeščanje 160.000 prosilcev za azil.   

Za slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa glede podpore pismu V4 ni bilo posebnih dilem. V njegovih očeh je nesprejemljivo, da bi rešene migrante, ki pridejo na kopno iz Afrike, nato iz Italije premeščali po Evropi. To bi bil po njegovem mnenju dejavnik, ki bi še bolj pritegnil migrante (v angleščini pull factor).  

Opozoril je, da če bo del držav vztrajal pri obveznih kvotah, migracijskega pakta najbrž ne bo, saj je preveč nasprotnic. Kot je med predstavitvijo dela Berlina med predsedovanjem svetu EU v drugi polovici leta včeraj povedal nemški veleposlanik pri EU Michael Clauß, si težko predstavlja delovanje sistema migracij in azila brez obveznih kvot.


 

Tudi brez solidarnosti z Malto

Po prejšnjih predlogih bi bil sistem premeščanja sprožen samo, če se vstopna država, znajde pod hudim pritiskom. Slovenija namesto obveznih kvot zagovarja solidarnost na drugačen način, denimo z večjo vključitvijo policije na zunanjih mejah in Frontexa.

Slovensko sodelovanje pri premeščanju bi bilo po Hojsovem mnenju lahko le prostovoljno. Komisarka Johanssonova je sicer priznala, da imajo države članice različna stališča, a je prepričana, da je mogoče doseči kompromis o obveznem mehanizmu premeščanja.

Tudi bruseljski poziv k solidarnosti z Malto, ki je pod migracijskim pritiskom, ni bil uslišan. Slovenija po Hojsovih besedah glede premeščanja »ne zmore sprejeti še tega bremena«. Nadaljuje pa postopke za sprejetje štirih otrok brez spremstva z grških otokov.