Slovenija brez artikulirane strategije do Kitajske

»Prisotne na video konferenci je nagovori kitajski predsednik Xi Jinping, zato je kitajsko stran najbrž še toliko bolj zbodlo dejstvo, da so Slovenijo, Bolgarijo in Romunijo na virtualnem srečanju 17+1 zastopali ministri in ne ministrski predsedniki,« meni  dr. Matevž Rašković, profesor mednarodnega poslovanja na Univerzi Victoria v Wellingtonu.

Je tudi gostujoči profesor na univerzi Zhejiang ter Čeprav so imele lahko omenjene tri države poleg tega pa še baltska trojica držav, celo tehtne razloge za to, pa se ne gre izogniti simbolnemu pomenu odsotnosti ministrskih predsednikov, zlasti ker je šlo za virtualno srečanje, opozarja Rašković, ki je tudi gostujoči profesor na šanghajski univerzi za mednarodno poslovanje in ekonomijo na Kitajskem. »To je nekaj kar kitajska stran ne bo zlahka pozabila,« še dodaja.



»Glede na tesen odnos med vlado Janeza Janše in prejšnjo ameriško administracijo predsednika Donalda Trumpa ter slovensko zavezo, da za izgradnjo 5G omrežja ne bo sodelovala s podjetjem Huawei, je odsotnost premierja Janeza Janše najbrž še toliko bolj zbodla kitajsko stran,« odmevnost odsotnosti slovenskega premierja na vrhu pobude 17+1 ocenjuje Rašković.

Sogovornik opaža zanimiv paradoks, saj sosednja Madžarska krepi povezave s Kitajsko, s katero ima zgodovinsko poseben odnos: »Glede na prijateljski odnos med vladami Viktorja Orbana in Janeza Janše pa bo zanimivo opazovati, ali bo slovenska stran po zamenjavi ameriške administracije vseeno stopila korak bližje Kitajski in njenemu posebnemu odnosu z Madžarsko, kjer ostaja levji delež kitajskih tujih neposrednih investicij v regiji. Za enkrat ni videti tako, bo pa zanimivo ali zna priti do preobrata, zlasti če kitajska stran pritisne na Madžarsko.«
 

​Bo Kitajska spustila slovensko znanje na olimpijske igre?

Po tem ko je Madžarska začela krepiti svoje sodelovanje s Kitajsko na področju razvoja cepiv in izmenjave dobrih praks ter informacij, je tudi Janša začel omenjati kitajsko cepivo kot možnost, seveda pod pogojem, če uporabo v EU odobri Evropska agencija za zdravila in nacionalni regulator. Kitajsko nedvodno želi igrati pomembno vlogo pri spopadanju s pandemijo covid in prav v tem oziru bi sodelovanje Kitajske z določenimi državami srednje in vzhodne Evrope, zlasti članicami EU, imelo za Kitajsko velik simbolen pomen.

Predsednik Xi Jinping je v svojem govoru poleg načel enakovrednosti, skupnih koristi, zasledovanja skupnega razvoja na podlagi odprtosti in vključenosti ter pomena inovacij, začel svoj govor s pomenom posvetovalnosti. Kitajska se zaveda naraščajočega vala skepticizma in nezaupanja proti Kitajski med državami srednje in vzhodne Evrope, zlasti z nastopom pandemije kovida. Svoje je zagotovo naredila tudi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter nedavna poslovilna turneja Trumpovega ministra za zunanje zadeva po srednji in vzhodni Evropi, širši kontekst, v katerem je potekal letošnji vrh pobude, oriše Rašković.

»Upal bi si trditi, da Slovenija po skoraj desetletju sodelovanja v 17+1 še nima jasno izoblikovanih stališč in prioritet v omenjenem sodelovanju ter kot kaže ne točno kaj želi ali bi rada od Kitajske,« izpostavlja Rašković. Čeprav Slovenija v tem oziru po njegovo ne izstopa od večine drugih držav, pa imajo nekatere druge države, na primer primerljivo velika Slovaška, vsaj jasno artikulirano strategijo do Kitajske, ki manjka na slovenski strani.

Kitajski voditelj je v svojem govoru izpostavil tudi prihajajoče zimske olimpijske igre naslednje leto v Pekingu. »Velja spomniti, da so si pretekle vlade močno prizadevale prodati slovensko znanje, zlasti pri izgradnji infrastrukture za smučanje in skoke na smučeh,« zaključi Rašković.