»Slišali pritisk« in se odpovedali privilegijem

Ljubljana – Čeprav je novela zakona o poslancih dobila zeleno luč poslancev na mandatno-volilne komisiji, so poslanske skupine druga za drugo napovedovale umik podpore spremembam, ki jih je na začetku podpiralo kar 74 poslancev. Novela, ki je bila deležna očitkov o privilegijih, sicer ostaja na dnevnem redu seje, ki bo prihodnji teden.

»Slišali smo pritisk javnosti in zaradi tega bomo zavrnili ta zakon,« je včeraj vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Podobne izjave so se potem zvrstile tako na koalicijski kot opozicijski strani. V poslanski skupini SDS so izpostavili, da novela ne rešuje vseh odprtih vprašanj, nekatere rešitve pa so vprašljive. »Zato je potreben umik s seje in dodelava predloga,« so še menili in predlagali umik novele z oktobrske seje državnega zbora. Če ta ne bo podprt, bodo, tako kot so napovedali tudi v LMŠ, SMC, SD in SAB, glasovali proti sprejetju zakona. V Levici in NSi pa novele ne podpirajo že od samega začetka.

Največ pomislekov ob spremembah je letelo na neurejeno sankcioniranje poslancev, ki bi opravljalo dejavnost, nezdružljivo s poslansko funkcijo. Poslanci so sicer želeli jasno zapisati, da je za njihov nadzor pristojna protikorupcija komisija (KPK), a so ob tem želeli črtati tudi možnost prenehanja poslanske funkcije oziroma odvzema mandata. Večinskega soglasja ni bilo tudi glede predloga SMC, ki je sledil pobudi KPK, da se za kršitev poslancu odvzame plača ali možnost glasovanja.
 

»Poslanci poslušajo voljo ljudi«

Možnost odvzema poslanskega mandata sicer ostaja na poslanski mizi, saj morajo poslanci po nareku ustavnega sodišče iz leta 2015 natančneje urediti pravno varstvo. Tega ne morejo zagotoviti z ustavno pritožbo ali tožbo, ki bi jo lahko na upravno sodišče na sklep državnega zbora ali KPK vložil poslanec. Prav zato je zakonodajno-pravna služba opozorila poslance, da so predlogi LMŠ, Levice in NSi, s katerimi so želeli urediti materijo, protiustavni. Z iskanjem načina, kako urediti sankcioniranje poslancev oziroma urediti pravno varstvo, se bodo po napovedi prvopodpisanega pod zakonom, predsednika državnega zbora Dejana Židana, poslanci še ukvarjali. Tudi po Židanovem mnenju se je zdaj, ko poslanci napovedujejo zavrnitev novele, zgodilo nekaj koristnega: »Poslanci poslušajo voljo ljudi.«
 

Enotni o drugem »poslanskem« zakonu

Poleg neurejenega sankcioniranja bodo poslanci pred vnovično pripravo novele morali odgovoriti še na kup neodgovorjenih vprašanj, če bodo spet poskušali spremeniti način obračunavanja prihoda na delo. Namesto najnižje cene javnega prevoza, kot velja v javnem sektorju, so si namreč hoteli obračunavati kilometrino. Pred tem bi morali določiti tudi način beleženja prisotnosti na delovnem mestu, s čimer pa je v nadaljevanju povezana še možnost uvedbe dolgotrajne bolniške in porodniške. Poslanci so po naših informacijah doslej razpravljali predvsem o možnosti uvedbe nadomestnega poslanca ali prenosa poslanskega glasu, kjer pa se pojavlja pomislek o skladnosti z ustavo. Še vedno ostaja živa tudi ideja o omejitvi delovnega časa državnega zbora.

So pa poslanci z izjemo Levice kljub nasprotovanju finančnega ministrstva še vedno enotni pri drugem »poslanskem« zakonu, zakonu o državnem zboru. V skladu z njim si bo državni zbor med drugim sam pripravil svoj proračun in samostojno odločal o porabi sredstev, s čimer bi se zagotovila tudi večja avtonomija parlamenta. Prav tako se bo za uslužbence v službah poslanskih skupin kot nadomestilo za tveganje zaradi začasnosti delovnega razmerja določil dodatek v višini 12 odstotkov osnovne plače.