Skrivnostni odhod prorektorja ljubljanske univerze daleč od oči

Ljubljana – Boštjan Botas Kenda je pred mesecem dni zapustil mesto prorektorja Univerze v Ljubljani. Tako on kot tudi vodstvo univerze so glede vzrokov za to odločitev redkobesedni, zatrjujejo le, da so odstopu botrovali osebni razlogi. Medtem pa krožijo interpretacije, da je v ozadju propadli projekt osvežitve univerzitetne vizualne podobe.

Botas Kenda je mandat zaključil na polovici, saj je funkcijo nastopil pred dvema letoma, pred tem je bil dekan akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kamor se je vrnil med redne profesorje. Na univerzi je zaposlen od leta 2010, pred tem se je več let preživljal kot grafični oblikovalec v studiu, ki ga je ustanovil.

Za Delo je včeraj pojasnil le, da se je za odstop s prorektorskega mesta odločil zaradi osebnih razlogov, to odločitev pa je potrdil rektor univerze Igor Papič. Medtem na univerzi razlagajo, da za komentar niso pristojni, prav tako še ni znano, kdo ga bo nasledil. Informacije o odhodu ni mogoče najti niti na njihovi spletni strani.

Neizpeljan projekt

Čeprav sam to zanika, je slišati, da je k odločitvi pripomoglo njegovo nezadovoljstvo z neizvedeno novo grafično prenovo univerze, za katero je bil odgovoren, a jo je univerza pod plazom očitkov v javnosti preklicala. Maja je senat sklenil, da bodo novo identiteto s kombinacijo črk U in L ter lomljenih črt predstavili ob svoji decembrski stoletnici, poleti pa se je zapletlo zaradi odpora akademskih krogov – napisali so spletno peticijo, pod katero je podpis prispevalo 548 ljudi, med drugim 20 profesorjev z različnih fakultet in akademij.

V njej so univerzi očitali komercializacijo, netransparentnost pri odločanju, amaterski pristop ter jo pozvali k preklicu prenove. »Namesto natečaja, razstave predlogov in mednarodne strokovne komisije smo priča avtoritarnemu sklepu. Pojasnila rektorata, češ da so posamezniki iz vodstva univerze in z akademije projekt vodili 'pro bono', ne spremenijo ničesar, saj je jasno, da takšna referenca dolgoročno prinaša korist,« so zapisali.

Papič je napovedal, da bo na septembrski seji senata predlagal, naj omenjene rešitve ne nadaljujejo, zapisnik seje pa za zdaj v nasprotju s prejšnjim (še) ni javno dostopen.
 

Na akademijo padla slaba luč

Marko Marinčič, eden od podpisnikov peticije in predsednik visokošolskega sindikata, pravi, da je Botasov odstop tudi zanj nejasen. »Nenavadno je, da to nikogar ne zanima; da krožijo govorice o podpisanih pogodbah s prorektorjem, ki omenjajo obljube o molčečnosti o tem projektu,« navaja ugibanja.

Če je res šlo za pogodbeno razmerje, bi morali razčistiti, kako je mogoče, da se je prenovo predstavljalo kot projekt univerze, saj zanj niso vedeli niti na akademiji, dodaja. Prav tako bi morali razkriti, kdo so bili sodelujoči študenti in kdo jih je izbral.

»Skrbi nas, da si nekdo predstavlja, da bomo na to kar pozabili. Navsezadnje je dogajanje vplivalo na ugled akademije, čuden priokus ostaja tudi v zvezi s praznovanjem stoletnice,« še pravi prvi mož sindikata.