Skrite analize s črnega odlagališča

Celje – Zadnje analize tal na parceli v Bukovžlaku naj bi po navedbah ministrstva za okolje in prostor (MOP) pokazale, da tla niso onesnažena. Analize nočejo pokazati, saj bi to lahko »porušilo zaupanje med državo in komisijo«. Sodišče EU je pred štirimi leti zahtevalo sanacijo območja, zemljo so v Bukovžlak vozili z območja Stare cinkarne, ki velja za najbolj onesnažen del države. Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja (CIC) se analizam MOP smeji.

Podjetje Irgo Consulting je kot pogodbeni izvajalec za izdelavo projektne dokumentacije marca lani začel delati na črnem odlagališču v Bukovžlaku. Glavne raziskave je izdelal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano kot podizvajalec, leta 2014 pa Erico Velenje. Kaj je nova analiza pokazala, so na MOP strnili: »Vse raziskave v letih 2015–2018 kažejo, da geološka tla v podlagi nasutij na tej parceli niso onesnažena oziroma da vrednosti opazovanih parametrov v geoloških tleh ne presegajo vrednosti po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Za nasutja so bile izvedene ocene nevarnih lastnosti odpadkov in analize so pokazale, da gre v tem primeru za nenevarne odpadke.« Dodali so, da je vpliv nasutij na tej parceli, na katere se nanaša sodba Sodiša EU, na podzemne vode zanemarljiv, čeprav je stanje podzemnih voda na tem območju slabo.

Zahtevali smo vpogled v raziskavo, vendar so nas na MOP zavrnili: »Gre za odprt postopek kršitve, v tem času veljajo posebna pravila glede razkrivanja dokumentov. Ti se ne razkrivajo, saj lahko škodijo preiskavi, ogrozijo nemoten potek preiskave ter porušijo zaupanje med državo in evropsko komisijo.« Sodba je bila sicer izdana že pred skoraj štirimi leti, lani je komisija Sloveniji, ker odlagališča še ni sanirala, izrekla zadnji opomin pred novo tožbo. Na MOP so zapisali, da so bila »poročila in opozorila, vezana na velikost in nevarnost onesnaženja za tla in podzemno vodo, s katerimi so razpolagale pristojne službe evropske komisije pred izrekom sodbe leta 2015, močno pretirana«.


 

Resen komentar ni mogoč

Slovenijo so komisiji zaradi Bukovžlaka naznanile CIC, potem ko so same plačale analizo zemlje. Ta je pokazala močno presežene kritične vrednosti bakra, svinca, cinka, arzena, kadmija in kroma. Tudi zato predstavnik CIC Boris Šuštar analize MOP ne more resno komentirati: »S takimi navedbami me MOP lahko le nasmeji. V štirih vzorcih smo ugotovili, da so bile presežene vrednosti devetih od desetih težkih kovin. V sodbi je pisalo, da gre za odpadke iz Stare cinkarne, ki pomenijo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi! Takšne izjave MOP so zato v funkciji tega, da jim ni treba nič narediti.«

Vzorce za analizo pred enajstimi leti je vzel Inštitut za okolje in prostor Cvetke Ribarič Lasnik, analizo pa opravil kanadski laboratorij. Ribarič Lasnikova se ob novih analizah MOP sprašuje, ali je sanacija sploh nujna: »Želela bi videti celotno študijo oziroma raziskavo od vzorčenja do rezultatov. Če ti navoženi odpadki ne slabšajo kakovosti tal po uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, potem tam lahko ostanejo.«


 

Sanacija bo

Razlike v analizah zemlje na MOP ne komentirajo. Parcelo bodo za okoli 2,8 milijona evrov sanirali, saj gre za črno odlagališče. Še prej pa mora država pridobiti zemljišče. To je zdaj v lasti Mestne občine Celje, ki o brezplačnem prenosu lastništva na državo še razmišlja, dveh fizičnih oseb iz Dramelj ter treh podjetij – Agro Bika Marjana Kovača, sicer tudi direktorja Kmetijske zadruge Celje (vpis v zemljiško knjigo mu je urejal odvetnik Bojan Šrot, celjski župan), ter podjetij Agro Fin in Agro Plus, ki sta v lasti družbe Tuš Nepremičnine. Pogoj za sanacijo je pripravljen občinski podrobni prostorski načrt, ki naj bi ga sprejeli do konca leta. Kaj na tem območju načrtujejo, z občine ne odgovarjajo.