Škodljivi radon tudi v epidemiji vztraja v stanovanjih

Ljubljana – Po ocenah stroke je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Pri nas zaradi radona letno umre 120 ljudi. V času epidemije novega koronavirusa se utegne izpostavljenost radonu, ker več časa preživimo v zaprtih prostorih, povečati. Ali to pomeni, da bo v prihodnjih letih zato znatno več obolevnosti in umrljivosti?

Kakšen bo vpliv na izpostavljenost zaradi radona v času epidemije lahko le ocenimo, pri čemer je treba predpostaviti in upoštevati vrsto okoliščin in dejavnikov, odgovarja dr. Damijan Škrk, direktor uprave za varstvo pred sevanji: »Več kot polovica prispevka zaradi naravnega sevanja je posledica radona, kar pa je odvisno od okolja v katerem živimo. Zelo poenostavljeno bi lahko ocenili, da se bo izpostavljenost povečala za tak delež, kot se bo povečal delež časa, ki ga preživimo v zaprtih prostorih. Navedeno velja, če je v različnih zaprtih prostorih, bodisi v bivalnih prostorih ali na delovnem mestu, primerljiva raven koncentracije radona.«



Ali drugače: če ima človek doma več radona kot v službi in zdaj, v času epidemije doma preživi po dvajset ur, je gotovo na slabšem in obratno. Po podatkih iz centralne evidence osebnih doz so v Sloveniji radonu najbolj izpostavljeni vodiči v kraških jamah, pred člani letalskih posadk, med bolj izpostavljene pa sodijo tudi zaposleni v krški nuklearki ter zaposleni na področju industrijske radiografije in nuklearne medicine. Povprečne letne doze radona pri prvih znašajo do pet milisievertov letno, pri zadnjih do enega.
 

Radonu izpostavljenih 7500 delavcev in 51 občin

Raven izpostavljenosti prebivalcev Slovenije je bila doslej primerljiva z evropsko: zaradi naravnih virov sevanja je znašala med 2,5 in 2,8 milisieverta. Tej vrednosti pa je treba dodati še prispevek zaradi izpostavljenosti pri uporabi sevanja v zdravstvene namene, in sicer med 0,7 in 1 milisievertom. Ta se v zadnjih letih po besedah dr. Škrka hitro povečuje, predvsem zaradi uporabe računalniške tomografije in intervencijskih radioloških posegov.


 
Če je v Sloveniji radonu izpostavljenih kakšnih 7.500 delavcev, za območja z visokimi vrednostmi radona velja 24 občin, s povišanimi pa še 27. Uprava za varstvo pred sevanji letno financira meritve koncentracij radona v 480 bivalnih prostorih in v 150 objektih vzgoje in izobraževanja in v objektih, kjer izvajajo kulturne in zdravstvene programe. Lani so rekordne, od 13- do 15-krat povečane vrednosti radona, namerili v dnevni sobi hiše v Kočevju, v spalnici hiše v Postojni in v dnevni sobi hiše v Črnem Vrhu nad Idrijo.

Nova metodologija v 2021

Do metodologije za oceno doz radona, ki jo je predlagala Mednarodna agencija za varstvo pred sevanji (ICRP), se mora opredeliti tudi Evropska komisija, ki pa se je odločila počakati na študije Znanstvenega komiteja Združenih narodov za učinke ionizirajočega sevanja (UNSCEAR), ki napovedujejo drugačne rezultate kot študija ICRP.



Kot pojasnjuje dr. Škrk, so letos predvideli številna strokovna srečanja, na katerih bi metodologijo dorekli, a so jim jih žal preprečile epidemiološke razmere: »Z uporabo ICRP metodologije bi bila ocena izpostavljenosti dvakrat večja. Poudarjam, da se obseg izvajanja ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti radonu prouči vedno, ko je presežena referenčna raven 300 bekerelov na kubični meter, ne glede na to, da se še ne uporablja nova metodologija,« dodaja Škrk.



Države naj bi se o njej dokončno uskladile do konca prihodnjega leta.  Še prej, do pomladi 2021 oziroma v treh letih od razglasitve območij z več radona, pa morajo delodajalci v skladu z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti zagotoviti meritve radona na delovnih mestih v pritličnih ali kletnih prostorih, kjer so vrednosti pričakovano višje.