Sistem je tisti, ki ustvarja inkontinentne osebe

Medtem ko je v svetu po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsak šesti starejši od 60 let vsako leto žrtev bodisi fizične, psihične, ekonomske … zlorabe, je pri nas zaznati okoli pet tisoč primerov kaznivih nasilnih dejanj nad starejšimi na leto. Posebej ranljive so ženske. Brez ukrepanja, še zlasti ob nevzdržnih kadrovskih razmerah v domovih starejših in na področju dolgotrajne oskrbe, pa se utegne nasilje še poglobiti.

Koliko je nasilja nad starejšimi?

Na problematiko sistemskega nasilja nad starejšimi je ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o tej problematiki, ki jo zaznavajo tako v državah v razvoju kot v razvitih državah, opozorila tudi Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici – Zvezi. Združeni narodi pa tačas ob napovedih o številu starejših nad 60 let, ki se bo do 2030 v primerjavi z letom 2019 povečalo za 400.000 – na 1,4 milijarde – opozarjajo še na drugo težavo: da obseg slabega ravnanja s starejšimi pravzaprav ni znan, saj stopnje razširjenosti oziroma ocene o tem obstajajo le v izbranih razvitih državah, kjer se gibljejo od ena do deset odstotkov.

Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo. FOTO: Jožže Suhadolnik

Kot pravi Katja Zabukovec Kerin, predsednica društva za nenasilno komunikacijo, so starejši deležni nasilja družinskih članov, kar ni nujno posledica izkoriščanja, temveč tudi bolezni, ali pa negovalcev, če gre za oskrbovance domov za starejše. Nasilje, dodaja, največkrat prijavijo sorodniki žrtve, tudi sosedi, znanci … Število klicev na njihovo številko je odvisno, kot opaža, od pojavljanja te problematike v medijih, ni pa mogoče reči, da je zaradi več oziroma manj klicev nasilja več oziroma manj. Ljudje po njenem vedo, kam se obrniti, ko zaznajo nasilje nad starejšimi, a se hkrati bojijo, da bi s tem, ko bi nasilje razkrili, žrtev izgubila edino osebo, ki zanjo skrbi ...

Tudi opuščanje nege je nasilje

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi tačas opozarja na problematiko opuščanja zdravstvene nege, kar je prav tako vrsta nasilja. »Žal se v domovih starejših dogaja veliko sistemskega nasilja, za katero se zdi, da ga v zdravstveni negi le še nemočno opazujemo,« poudarjata Darinka Klemenc in Dora Lešnik Mugnaioni, članici delovne skupine.

Po njunem gre »za posredno nasilje nad starejšimi, ki mu botrujejo neustrezni kadrovski standardi in normativi ter kritično pomanjkanje kadra zdravstvene nege«. »Kako drugače, kot nasilje, lahko imenujemo dogajanje, ko sta v domu starejših s sto, dvesto ali več stanovalci ponoči na voljo dva izvajalca zdravstvene nege, ali še toliko ne? Dva zaposlena morata ponoči redno obračati na desetine stanovalcev, jim po potrebi zamenjati inkontinenčni pripomoček, pomiriti ljudi z demenco, oskrbeti tiste z bolečinami, vročino, ki potrebujejo zdravila, pogovor …«

Pomanjkanje kadra ogroža starejše

Primer sistemskega nasilja in težka etična dilema je tudi množična uporaba inkontinenčnih pripomočkov ter uspaval in pomirjeval pri stanovalcih v domovih starejših, opozarjata. Mnogi namreč niso povsem inkontinentni, potrebujejo le pomoč pri odvajanju, morda le pri vstajanju, »sistem pa zaposlene prisili, da dajo vsakemu za vsak primer inkontinenčni pripomoček«: »Sistem je tisti, ki dela inkontinentne osebe iz ljudi, ki bi lahko vsaj še nekaj časa ostali delno kontinentni ali celo izboljšali svojo stopnjo inkontinence. In še nekaj časa obdržali svoje dostojanstvo.«

Darinka Klemenc in Dora Lešnik Mugnaioni se pri tem sklicujeta na prakso v državah, »kjer cenijo starejše prebivalce in imajo ustrezne kadrovske normative« in kjer se je izkazalo, da »je mogoče izboljšati stopnjo kontinence z različnimi preventivnimi in kurativnimi prijemi.« Kot zatrjujeta, pri nas »za te potrebe in storitve ni razumevanja«, saj »odločevalci žal še vedno ne uvidijo, da je kriza s pomanjkanjem kadra izjemna in da so starejši zaradi tega lahko tudi življenjsko ogroženi«.

Delovna skupina zato poziva k takojšnjemu sprejetju kadrovskih standardov in normativov na področju zdravstvene nege, vključno z dvigom plač zaposlenim v domovih starejših, kar bo omogočilo »dostojanstveno, strokovno in etično sprejemljivo zdravstveno nego v teh domovih in na drugih področjih dolgotrajne oskrbe«.