Sindikati ne izključujejo uveljavljanja interesov na ulici

V času, ko bi morala potekati seja Ekonomskega socialnega sveta (ESS), sindikalisti na novinarski konferenci pojasnjujejo, zakaj se umikajo iz ESS, kar so napovedali včeraj, in o sistematičnem vladnem kršenju pravil o delovanju ESS.

Na pomanjkanje socialnega dialoga so bolj ali manj glasno opozarjali že večkrat v zadnjem letu. Vladi očitajo, da je v državni zbor s pomanjkljivo obravnavo ali brez nje na ESS pošiljala interventne PKP-je, zakone o demografskem skladu in debirokratizaciji, kaplja čez rob pa je davčna zakonodaja.

Posnetek novinarske konference:



Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je, denimo, v intervjuju za Sobotno prilogo pred dvema tednoma dejala, da je bil socialni dialog v zadnjem letu na najnižji ravni, kar pomni, da so bile seje ESS namenjene predvsem temu, da bi jih vlada informirala, kaj bodo naredili, vnesti pa je bilo mogoče le malo sprememb.



Kakšne bodo konkretne posledice odločitve sindikalistov? Na zakonske predloge ne bodo imeli posebnega vpliva, posledice pa so lahko politične. »Če sindikati nimajo pogajalskih vzvodov, jim kot edino sredstvo ostane izvajanje pritiska od zunaj, kot so protesti in podobno,« je komentiral dr. Miroslav Stanojević z ljubljanske fakultete za družbene vede in pri tem spomnil na konflikt med vlado in sindikati novembra 2005, ko so organizirali množičen protest s 40.000 ljudmi.

Jerkičeva je na začetku pojasnila, da je ESS pomemben organ. Nastal je leta 1994 kot posledica takratne socialne situacije in je socialni dialog s stavke oziroma upora ulice prenesel za mizo.

V preteklosti se je delodajalska stran umaknila iz ESS, vlada pa se 2017. zavezala, da brez predhodne vsebinske obravnave socialnih partnerjev na ESS ne bo sprejemala nobenih odločitev. »To so ključne besede, katere sindikati ves čas poudarjamo,« pravi Jerkičeva.

Ruši se solidarnost

Vlada pa zdaj prek interventnih zakonov spreminja pravila, rušijo področje solidarnosti in razmerja med delodajalci ter zaposlenimi. Jerkičeva je naštela kar nekaj zakonov, ki po oceni sindikatov spreminjajo koncept socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

Na Brdu pri Kranju je danes prvi nacionalni sestanek strateškega sveta, kamor sindikati niso bili niti povabljeni.

»Iz socialnega dialoga se težko umikamo, ker dialoga sploh ni,« pravi Jerkičeva. O svojih odločitvah bodo obvestili tudi evropsko komisijo.

S predlogi bodo poskušali javnost obvestiti prek medijev, saj prek ESS to ni možno. Posluževali se bodo tudi drugih oblik sindikalnega boja, ko bodo ocenili, da je to potrebno.

Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je na začetku poudaril, da socialni dialog »ni prišel iz zraka«, ampak je to evropski izum, ki je nastal v zahodnem delu Evrope po drugi svetovni vojni.
 

Povedo lahko, a slišani ne bodo

Razmerje med sindikati, delodajalci in oblastmi mora biti enakomerno, pravi Štrukelj. Delavci in delavke pa morajo vsaj del interesov uveljaviti. V Sloveniji pa po njegovi oceni nimamo prav nič od tega. Kot pravi, je vlada uničila socialni dialog oziroma ukinila prostor, kjer se iščejo rešitve.

Kot Jerkičeva je tudi Štrukelj izredno kritičen do vlade glede demografskega sklada, saj so dobili signal, da sindikati sicer lahko imajo svoje mnenje, a koalicija ničesar ne bo spremenila, ker so že vse dogovorjeni.

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije - Pergam, pravi, da stanje socialnega dialoga lepo ilustrira tvit ministrstva za finance, v katerem so se odzvali na sindikalno napoved. Napisali so, da so odprti za vse predloge.

Počivavšek dodaja, da je ravno v tem problem, saj so jim rekli, da sindikati svoje lahko povedo, sami pa bodo potem odločili, kaj bodo upoštevali. »To ni vodenje socialnega dialoga, saj je vladi za vsebino malo mar,« je kritičen.
 

Ministra za delo označila za lutko

»Socialni dialog je alternativa ulici in je uravnoteženje predlogov, včasih tudi med diametralno nasprotnimi interesi. S tem se gradi zaupanje med socialnimi partnerji,« je pojasnil Počivavšek. Ker jim je socialni dialog pomemben, se bodo trudili, da si ga priborijo nazaj.

Evelin Vesenjak, predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, je bila izredno kritična do vlade in resornega ministra, ki da bi moral biti na njihovi strani.

Zato se čudi odzivu ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki potezo sindikatov obžaluje in poziva nazaj za isto mizo. Kot pravi, sindikati pod to vlado svojega ministra niti nimajo. Minister za delo »je navadna lutka«. Po njenih besedah mora ta vlada v zgodovino in naj se nikoli več ne vrne.

Ne izključujejo uveljavljanja interesov na ulici, saj jim je vlada možnost dialoga odvzela.