Sindikat za izredno uskladitev minimalne plače

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlagajo izredno uskladitev minimalne plače. Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je letna inflacija med januarjem in junijem letos znašala 8,2 odstotka, na rast pa je najbolj vplivala podražitev hrane in tekočih goriv. Povišanje minimalne plače za 8,2 odstotka bi pomenil dvig s 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto.

Prvi cilj: 800 evrov neto minimalne plače

Sindikati opozarjajo, da dvig cen ključnih življenjskih potrebščin najbolj vpliva na posameznike z nizkimi dohodki in zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo ter večji del dohodkov namenijo za nakup osnovnih življenjskih potrebščin. Izpostavljajo, da v marsikaterem gospodinjstvu mesečni prihodek ne zadošča za poplačilo vseh stroškov, zlasti kjer je zaposlena samo ena oseba oz. kjer je več otrok.

Zvišanje minimalne plače se družini z otroki ne pozna

»Prepričani smo, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki,« so zapisali.

V obdobju od januar – junij 2022 je rast cen hrane in brezalkoholnih pijač znašala 10,5 odstotka, hrane 10,7 odstotka (kruh 10,9 odstotka, meso 15,2 odstotka, sadje 10,4 odstotka, zelenjava 6,3 odstotka); prevoza za 10,1 odstotka, rast cen v cen v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo pa 16,9 odstotka. V prvem polletju letošnjega leta je rast cen električne energije znašala 26,8 odstotka, plina 34,6 odstotka, tekočih goriv 57,5 odstotka in bencina za 23,6 odstotka, navajajo v ZSSS.

Obenem Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letošnje leto predvideva nadaljnjo rast cen oz. ohranitev inflacije na visoki ravni. Izredna uskladitev minimalne plače bi po prepričanju sindikatov nesporno prispevala k zagotovitvi minimalnega socialnega standarda zaposlenih v Sloveniji in omilila rast števila revnih zaposlenih ter zmanjšala socialno izključenost ljudi, zlasti revnih.

Predlagana izredna uskladitev minimalne plače bi obenem pomenila, da bi se njena višina približala sedanjim stroškom osnovnih življenjskih potrebščin. S tem pa bi se tudi približali namenu, ki se želi doseči z veljavnim zakonom o minimalni plači, so še zapisali.