Simbolična odstranitev meje med Goricama

Nova Gorica in italijanska Gorica sta se v zadnjih desetletjih razvijali kot celota, to pa je pred meseci pretrgala pandemija covida-19 in mesti spet ločila po državni meji. Na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi ulici v Novi Gorici sta se zjutraj – prvič po uveljavitvi prostega prehoda slovensko-italijanske meje – srečala župana obeh Goric Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna, skupaj s svetniki Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica, župani sosednjih občin, predstavniki podjetniške pobude Rešimo Goriško, civilne zaščite in policije.

Po sobotni odpravi omejitev na meji z italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina jih je Slovenija včeraj odpravila še s preostalo Italijo. Državljani Slovenije in Italije lahko mejo med državama prehajajo zunaj kontrolnih točk, preostalim pa so za prehajanje te meje na voljo štiri: Vrtojba, Fernetiči, Škofije in Krvavi potok. Od danes so odprti tudi vsi maloobmejni prehodi s Hrvaško.

Ob panelni ograji, ki je tri mesece delila Trg Evrope, so se srečevali stari starši in vnuki, prijatelji, ki so se naveličali zgolj posredne komunikacije, ljudje so si med seboj izmenjevali celo vrečke z nakupi. Prizorišče je postalo športno igrišče, na katerem so si čez mrežo posamezniki ali celo ekipe, podajali žogo, umetniški oder, instalacija ali zgolj prostor, kjer si lahko na visokih teniških sodniških stolih z nekom iz sosednje države popil »čezmejno« pijačo.

Ograja je postala simbol povezanosti

»Imamo mešane občutke. Po eni strani nas veseli, da je ta ograja končno odstranjena, po drugi pa nas tudi malo skrbi, da se vse to lahko spet ponovi,« je bila odkrita Neda Rusjan Bric, vodja kandidature obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture, ki ima na Trgu Evrope tudi svojo pisarno. Ograja, ki so jo pred tremi meseci postavili kot zaščitni ukrep pred širjenjem zloveščega virusa, je bila najprej strah vzbujajoča, a so jo ljudje, ki so začeli hoditi k njej in se tu srečevali, na koncu spremenili v simbol čezmejne povezanosti, ki je včeraj dobila celo mesto v goriškem muzeju.

»Meja ne sme biti instrument za reševanje težav,« je na slovesnosti dejal novogoriški župan Klemen Miklavič. Zdaj pričakuje, da bo vsa goriška čezmejna regija spet zaživela normalno družbeno in gospodarsko življenje, ki se je vzpostavilo v zadnjih desetletjih. Včerajšnja odstranitev mejne ograje je bila po njegovih besedah predvsem simbolično dejanje. »Če so v prejšnjih časih odstranjevali mreže politiki, so jo zdaj ljudje sami. To je jasno sporočilo, da živimo skupno čezmejno realnost. Mreže ne sodijo na trge in ulice,« je poudaril.

»Rim in Ljubljana sta večkrat delovala mimo nas in se nista ozirala na posledice svojih odločitev. Tudi Evropa je najprej dala precej slab odgovor na vse skupaj. Po drugi strani pa sta obe mesti, Gorica in Nova Gorica, odlično sodelovali in si med seboj pomagali,« je povedal župan Gorice Rodolfo Ziberna. Podčrtal je, da so iz krize izšli še bolj povezani in močnejši. Zgled, ki so ga dali, pa kaže, da je državi na obeh straneh treba ponovno zgraditi – tokrat od spodaj navzgor.
 

Gospodarstvo so zagnali

Da pandemije, žal, še ni konec, saj so ravno prejšnji teden imeli dva nova primera okužbe, je opozoril Marino Furlan (Intra Lighting), predstavnik pobude Rešimo Goriško. Ta združuje več kot sto tamkajšnjih podjetij, ki so slovensko vlado opozarjala, da bo regija, ki je zelo močno vezana na italijanski trg, utrpela večjo škodo kot drugi deli Slovenije. V novogoriškem Hitu so pred dnevi sicer odprli svoje igralnice, v katere so že prišli prvi gostje, a zaradi minulega večmesečnega zaprtja in negotovosti, povezane z morebitnim drugim valom pandemije, pričakujejo, da bodo konec leta dosegli kvečjemu polovico lanskih prihodkov.



Po podatkih goriške območne enote zavoda za zaposlovanje se povečuje dnevni priliv brezposelnih in se zmanjšuje zaposlovanje. Število brezposelnih je naraslo na 3500, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Samo od marca se je na zavod prijavilo približno 1800 brezposelnih.

»Goriška je zaradi navezanosti na Italijo občutila posledice zdravstvene krize, še preden se je o tem začelo govoriti v Sloveniji, prav tako obstaja močna bojazen, da jih bo čutila dlje kot preostali deli države. Daljše pa bo tudi okrevanje,« je pred časom za Delo pojasnila Nevenka Volk Rožič, direktorica območne gospodarske zbornice. »V težavah niso le podjetja, ki poslujejo z Italijo ali ponujajo storitve italijanskim potrošnikom, ampak tudi vsi njihovi dobavitelji,« je opozorila.