Shod za znanost tokrat v podporo strokovnim službam

Zaposleni v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti so se danes ob 13. uri zbrali na Novem trgu v Ljubljani na shodu za znanost za pošteno plačilo strokovnih sodelavk in sodelavcev. S shodom so želeli izpostaviti predvsem nezavidljiv plačni položaj svojih kolegic in kolegov na različnih strokovnih delovnih mestih, so sporočili organizatorji.

Shod pod geslom Pravično plačilo za pošteno delo je potekal pod okriljem Organizacijskega odbora Shoda za znanost, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Podprl pa ga je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Strokovne službe so ključne pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela tako na univerzah kot na raziskovalnih inštitutih. FOTO: Črt Piksi/Delo

Shod so sklicali v času, ko potekajo pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Kot so že pred shodom sporočili iz Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), so bili predlogi vladne strani za dvig plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu dolgo časa izjemno nizki. »Zadnji je nekoliko drugačen, vendar je predlagana časovnica dviga plač tako raztegnjena, da bi do leta 2027 plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj šest do sedem odstotkov,« je opozoril predsednik VSS Gorazd Kovačič.

Pogajanja potekajo prepočasi

Dodal je, da bi vladni predlog povzročil tudi nove plačne krivice. V nadaljevanju pogajanj VSS od vlade pričakuje večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega so se lotili plačne reforme, »to je do kadrovskega razpadanja javnih služb, ki je zlasti pereče v strokovnih službah na univerzah in pri vstopnih akademskih delovnih mestih«.

Da pogajanja potekajo prepočasi, je na shodu opozoril tudi direktor ZRC Sazu Oto Luthar. Strokovni delavci v znanstveno-raziskovalni sferi so po njegovem mnenju potisnjeni v ozadje, zato je naloga pristojnih organov, da se zanje zavzamejo.

Kot navajajo na UL, so strokovne službe ključne pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela tako na univerzah kot na raziskovalnih inštitutih. »V vodstvu UL si prizadevamo in podpiramo prizadevanja za dostojno plačilo strokovnih delavcev, predvsem pa za enake možnosti in enako plačilo za podobna delovna mesta znotraj javnega sektorja, saj so delavci na podobnih delovnih mestih zelo različno plačani znotraj različnih segmentov javnega sektorja,« je poudaril rektor UL Gregor Majdič.

Glavna tajnica UL Mihaela Bauman Podojsteršek je dodala, da je nesprejemljivo, da imajo strokovne sodelavke in sodelavci, zaposleni na univerzi, v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju na podobnih delovnih mestih nižje plače.

FOTO: Črt Piksi/Delo

»Čeprav je celotno področje znanosti in raziskovalnega dela v naši državi zapostavljeno, je delo laborantov, tehnikov, knjižničarjev, računalničarjev, lektorjev, vzdrževalcev, kartografov, arhivarjev, zaposlenih na mestih v podporo raziskovalnih programov in različnih projektov, administrativnih delavk in delavcev ter vseh ostalih strokovnih (so)delavcev toliko pogosteje spregledano ali razumljeno kot samoumevno,« pa opozarjajo na Svizu.

Primerno plačilo za zahtevno delo je po njihovih besedah nujno za ohranitev kadra, kakovosti opravljanja tovrstnega dela ter razvoj znanosti in izobraževanja.

Zadnji shod za znanost je potekal aprila lani, ko so opozarjali na ponovno degradacijo raziskovalne dejavnosti.