V nadaljevanju preberite:

Dobila sva se v središču Splita, v hiši, kjer je bil do nedavnega sedež generalnega konzulata RS, katerega častni konzul je bil od leta 2010 do novembra lani, ko ga je vlada Janeza Janše brez pojasnila razrešila. Morda zato, ker Janša napačno domneva, da je Branko Roglić sorodnik Marka Roglića, visokega funkcionarja v nekdanji Udbi – o tem je Janša delil pismo anonimnega pošiljatelja na twitterju. Kakršnokoli povezavo, sploh pa sorodstveno, Roglić zanika in to z objavo rodbinskega drevesa v biografiji tudi dokazuje. Janši je poslal pismo, v katerem je zavrnil vse obtožbe v deljenem pismu, a mu nikoli ni odpisal. Pravi, da so ga obtožbe prizadele, ker da našega nekdanjega premiera spoštuje zaradi njegovega prispevka k osamosvojitvi Slovenije in njeni demokratizaciji.

V zgornjem nadstropju hiše, kjer sva se srečala, ima prostore slovensko kulturno društvo Triglav, ustanovljeno po osamosvojitvi Slovenije, kjer se še danes zbirajo v Splitu živeči Slovenci; učijo se materinščine, pojejo v pevskem zboru, klekljajo ... Roglićeva tajnica Ana, skrbno negovana in izbrano oblečena, je Slovenka iz Mokronoga, od koder je s starši leta 1941, pri sedemnajstih, najprej odšla na Dunaj, potem pa še marsikam drugam, dokler se ni poročila v Split. V maniri stare šole postreže črno turško kavo v porcelanastih skodelicah in nato na Roglićevo prošnjo ta 98-letnica z bistrostjo 30-letnice pripoveduje o Slovencih, živečih v Splitu, o ustanovitvi društva, prvih ljudeh, ki so prihajali sem in čemu. Zaradi dolgoletne podpore društvu Triglavu je vlada Rogliću dodelila slovensko državljanstvo.