Sedemsto ljudi bi rešil zdrav življenjski slog

Ljubljana – Več kot 12 milijonov od 18 milijonov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi lahko na leto preprečili z drugačnim življenjskim slogom, ob današnjem svetovnem dnevu srca sporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). V Sloveniji, kjer je smrtnost zaradi teh bolezni že višja kot v primeru rakavih, bi tako lahko ohranili sedemsto življenj na leto.

Težave s srčno-žilnimi boleznimi še zdaleč ni obvladana, meni primarij kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana Matija Cevc. Kaj narediti, da ohranimo zdravo srce? »Najučinkovitejše in tudi najcenejše preventivno ukrepanje je izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga že pri mladih – najbolje v vrtcih,« odgovarja.



Če otroke navadimo, da se prehranjujejo zdravo in z zaščitno mediteransko prehrano, ki je energetsko uravnotežena tako, da ne vodi v čezmerno telesno težo ali celo debelost, ter jih navadimo na redno aerobno telesno dejavnost in nekajenje, bomo po njegovem mnenju naredili največ za srce in ožilje.

Največje zdravstveno breme

Zaradi koronarnih bolezni v svetu v starosti od 30 do 70 let zboli vsak deseti, vsak šesti koronarni dogodek pa pomeni nenadno smrt. V Sloveniji po podatkih Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije kar pet tisoč bolnikov prizadene srčni infarkt, okoli 700 jih umre pred prihodom v bolnišnico. Zaradi angine pektoris oziroma zoženih koronarnih arterij pa se vsako leto zdravi še približno sedem tisoč bolnikov. To največje zdravstveno breme sodobnega človeka pa še poslabšuje grožnja s koronavirusom. »V zadnjega pol leta smo namreč priča številnim primerom, ki so se zaradi zamujenega in prepoznega začetka zdravljenja zapleti dokaj pogosto končali z zelo slabim izidom,« pravi dr. Cevc, tudi predsednik Društva za srce.

Covid-19 poslabšuje situacijo

Opozorila o pogostnosti srčno-žilnih obolenj prihajajo tudi iz društva za zdravje srca in ožilja. Nočemo omalovaževati tveganj, ki jih predstavlja novi virus, toda ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre desetkrat več ljudi kot zaradi okužbe z novim koronavirusom, svarijo. Zato, dodajajo, ob ukrepih za omejitev okužbe ne bi smeli pozabiti na druge kronične nenalezljive bolezni, kot so možganska kap, srčno popuščanje ali sladkorna bolezen.



Že zdaj pa nas je lahko strah za generacijo naših otrok: pri dveh tretjinah se negativne posledice spomladanske epidemije koronavirusa kažejo kot zmanjšanje gibalnih sposobnosti, pri več kot polovici se je povečal delež podkožnega maščevja, debelost se je povečala za kar dvajset odstotkov. Srčno-dihalna vzdržljivost je po navedbah dr. Gregorja Starca s fakultete za šport utrpela kar 17-odstotni padec, kar je zelo slab obet za zdrav razvoj »koronske generacije«. »Način, kako smo se lotili omejevanja širjenja okužb covida-19, se je izkazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja okužb povečal več drugih zdravstvenih tveganj naše najmlajše populacije,« je prepričan dr. Starc.



Do konca prihodnjega desetletja bodo srčno-žilne bolezni po predvidevanjih SZO zahtevale že več kot 23 milijonov življenj.