Se z novo vlado vrača izpolnjevanje dohodninskih napovedi?

V koalicijski pogodbi je zapisano določilo, da bodo osebni prihodki iz kapitala in rent vključeni v osnovo za odmero dohodnine. Gre za dohodke, ki jih je v Sloveniji malo, delno tudi zato, ker je varčevanje v Sloveniji slabo spodbujeno. Koga bi te spremembe najbolj prizadele?

Težava so že neprestane spremembe davčne zakonodaje. Podjetnik Igor Akrapovič si je iz svoje družbe Akrapovič izplačal 32 milijonov evrov zadržanega bilančnega dobička zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe«. Namesto investiranju in zaposlovanju v Sloveniji bodo denar vlagali v »predvidljivejših poslovnih okoljih«. Koalicijska pogodba prihodnje vlade predvideva, da bodo osebne prihodke iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine.

Večina prihrankov prebivalcev je v depozitih in prav te varčevalce bodo nove spremembe, če bodo sprejete, najbolj razbesnele. Ob že tako nizkih obrestnih merah, se lahko zgodi, da bo država pobrala tudi polovico obdavčljivega prihodka. Poleg tega se bo povečala administracija posameznikov in države.

Vključitev različnih virov v dohodnino skoraj gotovo vrača izpolnjevanje dohodninske napovedi za vse zavezance. Obdavčitev dohodkov iz kapitala, med katere poleg dividend in obresti spadajo še kapitalski dobički od prodaje premoženja in dohodki iz oddajanja premoženja v najem, je davčno področje, ki ga je država najpogosteje spreminjala. Tudi izračun davčnih obveznosti je zato zelo zapleten.

Zaradi napovedanih davčnih ukrepov si je podjetnik Igor Akrapovič iz svoje družbe že izplačal 32 milijonov evrov, ki jih bo namenil izplačilu dividendam in naložbam v predvidljivejša poslovna okolja.

■ Kaj so osebni prihodki iz kapitala in rent?

Za dohodek iz kapitala se štejejo prejete dividende, obresti ter dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in nepremičnin. V zakonu o dohodnini sta navedeni dve vrsti rent, in sicer pokojninske rente in vseživljenjske mesečne rente, ki jih posamezniki prejemajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Glede na odzive v javnosti lahko zgolj špekuliramo, da pod terminom rente, koalicijska pogodba predvideva dohodke od oddajanja premoženja v najem.

■ Kakšna so sedanja pravila?

Dohodki iz kapitala se ne prištevajo k osnovi za dohodnino. So pa obdavčeni. Dividende so obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo. Davek odvede že izplačevalec obresti oziroma borzno posredniška družba.

Dohodnina za obresti znaša 25 odstotkov, pri čemer pa nekatere vrste niso obdavčene, med njimi obresti za vloge na vpogled. Prav tako ni obdavčenih prvih tisoč evrov obresti na depozite pri bankah in hranilnicah v EU. Dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, so obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, če je od nakupa do prodaje minilo manj kot pet let. Po petih letih se davčna stopnja dohodnine zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov in po 15 letih na pet odstotkov. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva. Obstaja sicer še veliko izjem.

■ Koga bi ta ukrep prizadel?

Če se bo zakonodajalec zgledoval po preteklih izkušnjah, bo sprememba prizadela vse, ki bodo vrednostne papirje kupovali po spremembi zakonodaje. Poleg tega pa tudi vse, ki bodo prejemali obresti in dividende. Ker zakonodaja ne dovoljuje retroaktivnih posegov, bi ponovna vključitev dohodkov iz kapitala v osnovo za dohodnino lahko vključila le dohodke, ustvarjene po spremembi zakonodaje. Dohodki iz kapitala so nekoč sicer že bili vključeni v dohodnino. Vendar je takratna zakonodaja v obdavčitev vključila le dobičke, ustvarjene s prodajo vrednostih papirjev, ki so bili kupljeni po sprejetju zakonodaje.

■ Kaj ukrep pomeni za izračun dohodnine?

Močno se bo zapletlo tudi pobiranje davka od dividend. Stopnja dohodnine je zdaj pavšalna in ne upošteva stroškov, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo za izplačilo. Če bo vlada dividende vključila v izračun dohodnine, bo morala vključiti tudi administrativne stroške, ki jih utrpijo zavezanci. To pa izračun močno zaplete. Posredno bodo prizadeti vsi državljani. Ker bodo v izračun dohodnine spet vključeni vsi dohodki, bo verjetno moral vsak posameznik sam oddajati napoved za dohodnino.

■ Kaj bi to prineslo v državni proračun?

Država je lani skupaj pobrala 168 milijonov evrov dohodnine, za katere velja pavšalna obdavčitev. V primeru vključitve teh v dohodnino bi se znesek pobranega davka ob nespremenjenih okoliščinah povečal za okoli tretjino, torej za okoli 50 milijonov evrov. Odvisen bi bil od sprememb dohodninske lestvice, kjer je zdaj najvišja stopnja obdavčitve 50 odstotkov, največ zavezancev s prihranki pa seže v tretji in četrti dohodninski razred, kjer je mejna stopnja obdavčitve 34 oziroma 39 odstotkov.

Od lani pobrane dohodnine od dohodkov iz kapitala je bilo kar 89 milijonov evrov dohodnine od dividend. A treba je opozoriti, da bi tisti, ki imajo več prihrankov ali oddajajo v najem več prostorov, premoženje in dejavnost prenesli na pravne osebe. To pa so predvsem tisti, ki z dohodki sežejo v zgornji 50-odstotni dohodninski razred. To se je zgodilo tudi v prvem poskusu vključitve dohodkov iz kapitala v dohodnino.

Poleg tega bi se za najmanj 40 milijonov evrov povečali tudi administrativni stroški pobiranja dohodnine. Poleg več oddanih dohodninskih napovedi je treba opozoriti tudi na stroške svetovanja pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi, večjo gnečo na upravnih enotah in posledično potrebo po večjem številu javnih uslužbencev. Skupni učinek bi bil pičel. V obdobjih skromne gospodarske rasti bi skoraj gotovo imela država s pobiranjem več stroškov kot koristi.