Še vedno moramo govoriti o plazovih

Ne pomnimo, kdaj bi nazadnje toliko govorili o nevarnosti snežnih plazov kot letošnjo zimo, v kateri se je zgodilo tudi nekaj nesreč, predprejšnji vikend pa prava tragedija na Storžiču. Čeprav nam strokovnjaki z Arsa pravočasno prižigajo alarme, se zastavljajo vedno nova vprašanja. Tokrat nanje odgovarja dr. Manca Volk Bahun, ki se na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ukvarja s proučevanjem plazov. Je tudi članica službe za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič, pripadnica civilne zaščite in članica regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko.

»Razlog za tokratna opozorila je predvsem močna otoplitev. Temperature se bodo čez dan tudi nad 2500 metri povzpele na okoli 4 stopinje Celzija, nižje pa kar do 10 stopinj Celzija. Snežna odeja se bo sesedala in precej ojužila. Nevarna so vsa območja, kjer je snega še veliko,« poudarja Volk Bahunova. Predvsem so izpostav­ljena strmejša prisojna pobočja, pa tudi grape in žlebovi, kjer je zaradi otoplitve mogoče pričakovati tudi velike spontane plazove mokrega snega. »Že v zadnjih dneh smo bili priča plazovom na prisojnih travnatih pobočjih, kjer so se in se še bodo prožili tudi talni plazovi. Zaradi otoplitve pa lahko pride tudi do rušenja opasti, to je plast nametanega snega, ki z bolj položnega dela grebena ali slemena sega nad nasprotno pobočje ali steno.«

Za včeraj je bila razglašena celo 4. stopnja nevarnosti po evropski petstopenjski lestvici. To pravzaprav pomeni veliko nevarnost?

Na prisojnih pobočjih so se in se še bodo prožili številni talni plazovi in zaradi velike količine snega, ki je še v visokogorju, bodo lahko presegli svoj običajni doseg. Pričakujemo, da se bodo razmere postopoma umirile, vendar bo nevarnost še vedno znatna, 3. stopnje.

Kako nevarne bi morale biti razmere, da bi razglasili 5. stopnjo?

Peta stopnja je razglašena res izjemoma. Takrat je snežna odeja splošno nestabilna in lahko pričakujemo številne zelo velike in izjemno velike spontane plazove že na zmerno strmih pobočjih. V Sloveniji je bila za Julijske Alpe in Karavanke razglašena v času od 1. do 4. februarja 2014, ko je bil večji del države v primežu žleda.

Največkrat je bila letos razglašena 3. stopnja nevarnosti, kar se sliši precej pomirjujoče, a ni.

Ta pomeni, da je snežna odeja na mnogih strmih pobočjih zmerno do slabo povezana. Proženje snežnih plazov je mogoče že ob manjši dodatni obremenitvi, prav tako lahko pričakujemo spontano proženje velikih in tudi zelo velikih snežnih plazov. Stopnjo nevarnosti določijo na podlagi podatkov o snežni odeji, trenutnih vremenskih in snežnih razmer ter napovedi razmer v naslednjih dneh. Tako lahko nekako napovemo, kaj se bo s snežno odejo dogajalo in kako se bo odzvala na spremembe razmer.

Kdo o tem odloči?

Za izdajanje državnih plazovnih biltenov je pristojen Arso. Izdajajo jih trikrat na teden, če se razmere nenadno spremenijo ali so zelo zahtevne, pa tudi večkrat. Na krajevno nevarnost snežnih plazov v Sloveniji opozarja tudi služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica - Tržič, ki podrobnejši lavinski bilten pripravlja za območje občine Tržič.

Počitnice so in mnoge družine zaidejo v hribe. Ali so kopni vrhovi varni in ali je treba paziti tudi na sosednje? Kako je s smučišči?

Predvsem je treba paziti, kje nas bo pot vodila. Če zavije na plazovito območje, kjer je sneg in obstaja možnost proženja snežnih plazov, previdnost nikakor ne bo odveč.

Za varnost na smučiščih skrbijo žičničarji, ki nevarne odseke prog ob možnosti snežnih plazov zaprejo in po potrebi plazove tudi umetno sprožijo z razstrelivom, s čimer preprečijo, da bi se na smučarsko progo sprožili nepričakovano.

Se nam samo zdi, da je letošnja zima zelo nevarna s plazovi?

Snežni plazovi so pogosti vsako sneženo zimo, v letošnji, ki je res bogata s snegom, pa so v kombinaciji z vremenskimi razmerami nastali obsežnejši plazovi, ki so po dolgem času spet dosegli dno dolin.

Za plaz je potrebnih več dejavnikov, ki se nekako poklopijo. Kateri so letos posebej izraziti?

Plazovi se pojavljajo v različnih okoliščinah. Letos je bil najpogostejši razlog obtežitev velike količine snežne odeje z dežjem, še posebno v zad­njih dneh pa je bil glavni razlog močan veter. Ta je gradil klože, ki lahko ob obremenitvi počijo in se skupaj z nami zapeljejo v dolino.

Nesreča, ki se je zgodila na Storžiču, je zahtevala življenja ljudi, ki so v gorah doma, poznajo pasti terena in vremena. Kaj menite, da je šlo narobe?

Kljub zavedanju, da so gore tudi v zimskem času nevarne, zlasti zaradi možnosti snežnih plazov, je treba vedeti, da je snežna odeja sploh ob močnem vetru zelo nepredvidljiva. Nevarne pasti se običajno skrivajo znotraj snežne odeje in jih je le na pogled težko predvideti. Kaj natanko je šlo narobe, je težko reči, verjetno pa je snežna odeja popustila ob obremenitvi.

Kaj svetujete ljubiteljem gora, ki se jim ne morejo upreti niti v tem času in teh vremenskih razmerah?

Vsem obiskovalcem gora svetujemo, da se na turo dobro pripravijo. V gore pozimi ne hodite sami in brez ustrezne lavinske opreme (žolna, sonda in lopata), ki jo morate tudi znati uporabljati. Naši sopotniki so tisti, ki nam bodo ob nesreči prvi lahko priskočili na pomoč. V gorah pa spremljajte opozorilne znake, ki pomenijo nevarnost proženja snežnih plazov: nov sneg, nedavni plazovi, pokanje klože, nenaden dvig temperature, močan veter.