Afera zaradi slabega mesa s Poljske je spet spodbudila razpravo o kakovosti in izvoru živil v sistemu javnega naročanja. Na ministrstvih za kmetijstvo in javno upravo trdijo, da javni zavodi že zdaj od 40 do 50 odstotkov hrane naročijo pri lokalnih, slovenskih dobaviteljih, a razlike med posameznimi zavodi so zelo velike.
Osnovna šola Danile Kumar v Ljubljani močno odstopa od povprečja, saj s sistemom javnih naročil dobavi 70 odstotkov hrane slovenskega izvora. Že nekaj let razpisno dokumentacijo pripravlja v sodelovanju s službo za javna naročila mestne občine Ljubljana, kar po besedah organizatorke šolske prehrane
Erike Barbo zagotavlja izbor zanesljivih in zaupanja vrednih dobaviteljev. Večina je slovenskih proizvajalcev, tudi trgovska podjetja šoli dobavljajo slovenska živila.
Razlike med deležem slovenskih živil med zavodi zelo velike.
Slovenski dobavitelji včasih ne ponujajo dovolj velikih količin.
Nekakovostna živila je treba zavrniti ne glede na izvor.
Marca priporočila za več lokalnih živil v javnih zavodih.
Poleg rednih sklopov živil so pripravili sklope za ekološke izdelke in sklope za izdelke iz shem kakovosti. S tem so dosegli, da so mleko in mlečni izdelki ter mlado goveje in perutninsko meso iz sheme izbrane kakovosti. »Izkoristili pa smo tudi izjemo oziroma tako imenovane izločene sklope, namenjene nabavi lokalnih živil. Tako lahko sodelujemo z lokalnimi pridelovalci, ki nam dobavljajo krompir in del sezonske sveže zelenjave, kislo zelje, kislo repo, šparglje, jabolka, hruške, slive, jagode, češnje in jajca,« pove Barbova.
Ministrstvo za javno upravo bo skupaj s kmetijskim še ta mesec pripravilo priporočila za javno naročanje za večji delež lokalnih živil. FOTO: Uroš Hočevar
Lokalni dobavitelji včasih premajhni
V Osnovni šoli Simona Jenka Kranj prav tako želijo večji delež lokalnih živil, vendar opozarjajo, da nimajo toliko manevrskega prostora, kot trdijo na ministrstvih. V šoli, ki je med tremi največjimi v Sloveniji, imajo težave z lokalnimi dobavitelji, ki ne morejo zagotoviti dovolj velike količine živil. Do dobaviteljev slovenskih živil so se dokopali sami, a za to dvema zaposlenima, zadolženima za prehrano, ob hkratni vpetosti v poučevanje zmanjkuje časa, pravi vodja šolske prehrane
Irena Hudobivnik.
40–50
odstotkov hrane javni zavodi naročijo pri lokalnih, slovenskih dobaviteljih
A tudi v njihovem zavodu se razmere izboljšujejo. V javnem razpisu so poleg rednih sklopov živil pripravili tudi sklope za ekološke izdelke. »Pomembno besedo pri nabavi živil imajo kuhar, učitelji in šele nato pravna služba. Skupaj smo predebatirali, kakšna živila hočemo imeti, in za to si prizadevamo. Borimo se z dobavitelji, ki še ne razumejo, kaj pomeni slovenski izvor, a to se da urediti z nekaj pritožbami,« pravi Hudobivnikova.
Za izboljšanje ravni kakovosti živil je pomembno tudi ne prevzeti vsega. Največkrat so težave z videzom zelenjave, a »dobavitelji se že zavedajo, da če jih zavrnemo še tretjič, izpadejo, zato se bolj trudijo«. Pomembno je tudi ozaveščanje učencev o prednostih lokalne hrane, dodaja.
Koristen katalog živil
Gospodarsko interesno združenje mesne industrije je po aferi z mesom s Poljske ministrstva pozvalo, naj javnim zavodom pod njihovim okriljem »dajo zavezujoča navodila, da se bodo odločali za slovensko meso«. Ministrstvo za javno upravo je poziv obravnavalo, skupaj s kmetijskim bo še ta mesec pripravilo priporočila za javno naročanje za večji delež lokalnih živil. Ministrstvo za javne naročnike redno organizira različna usposabljanja.
Sredi lanskega leta jim je predstavilo katalog živil za javno naročanje, ki ga ocenjuje kot koristno orodje pri izvajanju javnih naročil živil. Naročnikom omogoča pravilno poimenovanje živil, pripravo sklopov in pomoč pri določanju meril.
Komentarji