Še naprej najbolj zaupamo gasilcem

Ljubljana – Prebivalci Slovenije so vse bolj zadovoljni z razmerami v družbi in tudi bolj so srečni in optimistični, kaže raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije. A je še vedno precej več nezadovoljnih. Še najprej najbolj zaupajo gasilcem, med institucijami in organizacijami pa malim slovenskim podjetjem.

Raven sreče in optimizma je približno enaka, kot je bila pred volitvami, zadovoljstvo z razmerami v družbi pa je nekoliko večje. Bistvene so razlike, če te rezultate iz decembra 2018 primerjamo s podatki iz decembra 2012, ko so raziskavo izvedli prvič. Delež zadovoljnih se je od takrat povečal z dveh na 28 odstotkov, delež nezadovoljnih pa se je za več kot polovico zmanjšal z 91 na 44 odstotkov.

Pri vprašanju o osebnem razpoloženju jih je med 1001 anketirancem devet odstotkov zelo srečnih in pet odstotkov takih, ki sploh niso srečni. Do februarja 2017 je bilo razmerje obrnjeno, z veliko več tistih, ki sploh niso bili srečni, kot zelo srečnih.
Dobrih 18 odstotkov gleda na prihodnost na splošno bolj pesimistično, malo manj kot 44 odstotkov pa bolj optimistično. Skoraj obratni pa so odgovori na vprašanje, ali se vam zdi, da se stanje v Sloveniji izboljšuje: petina temu pritrjuje, še enkrat toliko pa jih meni, da se slabša.
 

Verjamemo gasilcem in medicinskim sestram

Povečalo se je tudi povprečno zaupanje v institucije in poklice, ki je zdaj na splošno med najvišjimi od decembra 2012, a je še vedno v povprečju negativno.
Potrdila se je tradicija, da Slovenci najbolj zaupamo gasilcem, sledijo jim medicinske sestre, mali podjetniki in zdravniki. V tem zgornjem delu lestvice so v šestih letih največ zaupanja pridobili policisti. Kot poklici z najmanj zaupanja so se na spodnjem delu lestvice znašli duhovniki, ministri in politiki na splošno, a je stopnja zaupanja vanje vseeno višja, kot je bila pred šestimi leti.
Državni uradniki, sindikalisti in direktorji so se v očeh anketirani izkazali precej bolje, vseeno pa ostajajo med zadnjimi šestimi. Kljub vtisu, da je javnost precej kritična do dela sodstva, se je med poklici zaupanje najbolj povečalo prav sodnikom (za 31 odstotnih točk), med institucijami pa sodiščem (32 odstotnih točk).
 

Najbolje v 10 letih, a še vedno negativno

Pri meritvah zaupanja v institucije se, ugotavljajo v Valiconu, kaže podoben trend, kakršnega kažejo tudi meritve podpore dela vlade, ki zdaj dosega najvišjo raven v zadnjih desetih letih. V primerjavi z decembrom 2012 se je zvišalo za kar 19 odstotnih točk, a je še vedno negativno. Za njo so se na lestvico uvrstili le še cerkev, stranke vladne koalicije, državni zbor in stranke opozicije. Predsednik republike je edina politična institucija, ki se je uvrstila v zgornjo polovico lestvice.
Od vstajniškega obdobja decembra 2012 se je najbolj povečalo zaupanje v župane (za 44 odstotnih točk), v velika slovenska podjetja (34 odstotnih točk) in banke (33 odstotnih točk), po mnenju vprašanih pa so najbolj zaupanja vredna mala slovenska podjetja, pred podjetji, kjer so vprašani zaposleni, in policijo, ki je pridobila kar 20 odstotnih točk. Vojski se je ocena lani najbolj znižala, a se je letos vrnila na četrto mesto.
 

Kronično nezadovoljni?

»Najbolj me je presenetilo, katerim institucijam je zaupanje najbolj padlo – medijem (med poklici pa TV-voditeljem in novinarjem), zdravstvu in šolstvu, torej trem pomembnim družbenim podsistemom,« je izide komentiral analitik Andraž Zorko iz družbe Valicon. Vprašanje, ki se mu postavlja ob rezultatih, pa je tudi, ali smo Slovenci kronično nezadovoljni, da v obdobju, ko je zaposlenost tako velika, kot ni bila v zadnjih 25 letih, ko potrošnja raste, ko so vsi domači in mednarodni kazalniki pozitivni, delež zadovoljnih doseže le 28 odstotkov. »Če je zdaj, ko smo v najboljšem obdobju, 44 odstotkov nezadovoljnih, kaj bo, ko bo šlo navzdol? Ali je 28 odstotkov maksimum?« poudarja Zorko.

Opaža še, da so starejši bolj nesrečni, kar sicer ni tipično. Navadno velja, da so starejši, ki so se rešili stanovanjski kreditov, stresov vsakdana in obveznosti, povezanimi z otroki, srečnejši. »Le špekuliramo lahko, zakaj je tako. To je generacija, ki je bolj pod vplivom tradicionalnih medijev, predvsem televizije. Mogoče pa je tudi, da je bolj razočarana zaradi obljub o drugi Švici po osamosvojitvi, ki se niso uresničile.«