Še dve redovnici, ki ju je zlorabljal pater Rupnik, sta prekinili molk

O zlorabah patra Marka Ivana Rupnika sta v zadnjih dneh spregovorili še dve nekdanji redovnici. Za italijanski časnik Domani, ki ga je povzel časnik Primorski dnevnik, sta redovnici pod psevdonimoma Roberta in Klara dejali, da ju je Rupnik otipaval in spolno napadel. V redovniški skupnosti Loyola pa sta bili deležni tudi psihičnega nasilja.

Zdaj 56-letna Roberta je Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer jo je nemudoma opazil in jo z manipulacijami prisil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V redovniški skupnosti je ostala deset let, v tem času pa jo je Rupnik otipaval in jo večkrat skušal poljubiti, kar je skušal opravičiti z duhovnostjo.

Ko se je Roberta Rupniku uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt. Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.

Župnik, osumljen zlorab, še mašuje

Druga nekdanja redovnica, ki je spregovorila za Domani, je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da jo je že takrat poljubil, ko pa se je pridružila skupnosti Loyola pa jo je tudi večkrat spolno napadel. Ob tem sta obe sogovorki za časnik poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.

Vrnitev nagrade

Zaradi obtožb o spolnih zlorabah se Rupnik sooča s pozivi naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci »odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe«.

Svetlani Makarovič bodo vrnili Prešernovo nagrado

Prešernovo nagrado pa od države zahteva Svetlana Makarovič, ki jo je leta 2000 zavrnila. Pojasnila je, da nagrade takrat ni hotela sprejeti, saj je »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Patra Rupnika namreč ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor.

Vrečko je sicer potrdila, da zakon omogoča vrnitev Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.