SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič

Poslanska skupina SDS bo v prihodnjih dneh vložila zahtevo za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, so sporočili iz poslanske skupine največje opozicijske stranke. Očitajo ji ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimernega vedenja.

V SDS pa so v današnji napovedi zahteve za razrešitev izpostavili postopanje Klakočar Zupančič ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali sami. Kolegij predsednice DZ je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na četrtkovo izredno sejo DZ, čemur pa predlagatelji nasprotujejo.

V dopisu predsednici DZ - sej kolegija se namreč v SDS ne udeležujejo več - so pozvali k umiku, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Enako so takšno kršitev predsednici DZ očitali tudi maja ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine.

Predsednica DZ je sicer na tnalu opozicijskih poslancev, s katerimi je večkrat prišla navzkriž, že dobri dve leti od nastopa funkcije na čelu DZ. V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje, kršenje poslovnika DZ, ustave in zakonodaje, diskriminatoren in žaljiv odnos do opozicijskih poslancev in omejevanje njihovega dela. Iz SDS so oktobra sporočili, da na sejah kolegija predsednice DZ ne bodo več sodelovali in že tedaj zažugali tudi z možnostjo zahteve za razrešitev. Še pred tem se je NSi s pismom o »eroziji parlamentarne demokracije v Sloveniji« obrnila tudi na Evropski parlament.

V SDS in NSi so tako jeseni policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanili tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ. Kamen spotike je bila tedaj med drugim tudi zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zahteve Klakočar Zupančič tedaj ni uvrstila na dnevni red seje DZ, saj je bila ta po njenih navedbah obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je po njenih besedah bila, da se je vsebina delno prekrivala z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo.

Klakočar je doslej vse očitke in kritike o njenem delu uspešno odbijala, četudi je kakšna od njenih potez v neformalnih pogovorih privzdignila tudi obrvi v koalicijskih vrstah.

Predlog za razrešitev predsednika DZ lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, za razrešitev predsednika DZ pa je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.

Če predsedniku DZ preneha funkcija, ga po poslovniku DZ nadomešča najstarejši podpredsednik.