Šarec: Storili bomo vse za ugotovitev ustreznosti odvzema govedi pri Krškem

Kmetijsko ministrstvo bo storilo vse v svoji pristojnosti, da se ugotovi ustreznost postopka odvzema 24 glav govedi kmetu pri Krškem, ki je v zadnjih dneh razburkal javnost, je v DZ poudaril minister za obrambo Marjan Šarec, ki začasno opravlja naloge kmetijskega ministra. Z izrednim nadzorom bodo začeli po objavi pisne odločbe inšpektorice.

Šarec, ki je odgovarjal na poslansko vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi), je ponovil, da bo s ciljem, da že takoj na začetku ne pade senca dvoma na izvajanje novele zakona o živalih, odredil interni nadzor nad postopkom odvzema govedi na kmetiji v Leskovcu blizu Krškega.

Zgodbo pozna le iz medijev

Izpostavil je, da inšpekcijski postopek uradno še ni končan, saj naj bi ga po njegovih informacijah inšpektorica zaključila v sredo. Ko se bo to zgodilo, bodo lahko ukrepali dalje, je dejal.

Kot je opozoril, v tej fazi ne more dajati konkretnih izjav, saj »ni stvar v tem, kaj se njemu zdi in kaj misli«, ampak je treba spoštovati postopke. Tudi sam namreč zgodbo pozna le iz poročanja medijev.

Več o pravilnosti ravnanja inšpektorice bo tako znano v naslednjih dneh ali tednih, je napovedal. Želijo pa na ministrstvu zadeve razčistiti.

Začasni kmetijski minister je pri tem znova poudaril, da se sam ne postavlja na nobeno stran, in pojasnil, da je inšpekcija neodvisen organ ter da minister nima pravice operativno posegati v same postopke. Če pa se bo izkazalo, da kaj ni bilo v redu, je napovedal nadaljnje korake. »Brez skrbi, storili bomo vse v naši pristojnosti, da se ugotovi, ali je zadeva v redu ali ne,« je zagotovil. Kot prioriteto je izpostavil dobrobit živali, najslabše pa bi po njegovem bilo, če bi se zdaj zgodila politizacija primera.

Izgubila se je sled za njimi

Poslanka Čadonič Špelič, tudi nekdanja direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je sicer dejala, da jo je zmotil postopek na osnovi ustne odločbe, in to na začetku celo brez pristojnosti prizadetega kmeta.

Pod vprašaj je tako postavila pravilnost postopka in pravno podlago zanj. Moti jo tudi, da so na podlagi pričevanj pri odvzemu sodelovali predstavniki nevladnih organizacij. Obregnila se je še ob kratek zapisnik inšpektorice, ki da nima nobenega elementa, na podlagi katerega bi lahko izrekla odločbo o odvzemu.

Niti ene številke 24 odvzetih glav govedi inšpektorica ni napisala na zapisnik, je dejala Čadonič Špelič, zato »z vso odgovornostjo« trdi, da se je v trenutku, ko so živali odpeljali s travnika, izgubila sled za njimi, medtem ko so njihovi potni listi še pri lastniku.

Živinorejci razburjeni

Pred medije je medtem danes stopil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. V KGZS so že konec tedna ocenili, da je bil inšpekcijski ukrep pretiran, nesorazmeren in nezakonit.

Po Žvegličevih besedah so živinorejci razburjeni in pričakujejo, da se z njimi ravna v skladu z zakonom. Nanje se je obrnil tudi vpleteni rejec iz Krškega, ki mu bodo nudili pravno pomoč. Kot je povedal Žveglič, kmet nima nobene pravne varnosti, ima le zapisnik, nobene odločbe. Tudi on je izpostavil, da kmet nima seznama odvzetih živali in da so potni listi, ki bi morali biti z živalmi pri vsakem premiku, še vedno na kmetiji.

Glede samega stanja odvzetih živali je poudaril, da so bile te res blatne, ker je bilo zunaj veliko dežja, to okoliščino pa bi morala inšpekcija po njihovem mnenju upoštevati. Iz fotografij naj bi bilo medtem razvidno, da so bile živali v dobrem stanju in da so krave breje. Če žival ni dobro oskrbovana, se to ne more zgoditi, je pojasnil.

Na zahtevo državnih svetnikov Antona Medveda, sicer predsednika Sindikata kmetov Slovenije, v katerem so se na odvzem krav prav tako ostro odzvali, in Branka Tomažiča, ki v državnem svetu predstavlja KGZS, je popoldne potekala tudi izredna seje komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Državni svetniki so ocenili, da so bili v postopku kršeni temeljne človekove pravice in svoboščine, zagotovljene v ustavi, pa tudi zakona o inšpekcijskem nadzoru in o živinoreji – živali so bile namreč razseljene na različne lokacije in niso bile nameščene v prehodni hlev skupaj ali v karanteno, so po seji komisije sporočili iz državnega sveta.

V komisiji posledično menijo, da je treba živali vrniti lastniku in mu plačati ustrezno odškodnino. »Kmetijstvo je treba spodbujati, ne pa zatirati, saj bomo lahko le na ta način zagotovili zadostno stopnjo samooskrbe in s tem prehranske varnosti, drugače bomo odvisni od uvoza hrane vprašljive kakovosti ter zaraščenosti podeželja,« so poudarili.

Obregnili so se tudi ob delovanje nevladnih organizacij in nadzor nad njimi, posebej na področju zbiranja donacij, pri tem pa podčrtali, da bi morale te organizacije osveščati in motivirati lastnike živali na način, da bi se zagotavljalo dobrobit živali.