Šarec ne razmišlja o manjšinski vladi

Ljubljana – Pred petkom se bodo nadaljevala prizadevanja za sestavo koalicije Marjana Šarca. Danes se bodo sešli predsedniki petih strank (LMŠ, SD, SMC, Saba in Desusa), ki so se do nedavnega skupaj z NSi usklajevali o predlogu koalicijske pogodbe. Na današnje srečanje stranka Mateja Tonina ni povabljena. Pa tudi Levica Luke Mesca ne.

Ta lahko vabilo na pogovore pričakuje po današnjem srečanju prvakov omenjenih petih strank, ki želijo tudi s tokratnim sestankom pokazati, da so še vedno skupaj in da bodo storili vse, da v svojo druščino dobijo še enega člana. Zdaj se bo tudi uradno odprla pot za pogajanja z Levico, pri tem pa velja, da ostajajo vrata odprta tudi za NSi.

Šarec o manjšinski vladi ne razmišlja

Marjan Šarec je po naših informacijah še vedno odločen, da sestavi svojo koalicijo. O morebitni manjšinski vladi s projektno podporo Levice ali NSi pa ne razmišlja. Nujno je, da se zagotovi najprej 46 poslanskih glasov ali več za podporo mandatarju, razprave o nestabilni manjšinski vladi pa, pravijo sogovorniki iz političnih strank Šarčevega kroga, trenutno ni pametno načenjati. V NSi so na naše vprašanje, ali so v primeru manjšinske vlade pripravljeni Šarčevo koalicijo podpirati projektno, odgovorili, da uradno stališče o tem še ni bilo sprejeto. »Smo pa vedno, tudi v opoziciji, ko je šlo po naši oceni za dobre predloge, ravnali konstruktivno,« so dodali v stranki Mateja Tonina.



Kakšne so torej trenutne možnosti? Bo Šarčevo koalicijo skupaj s petorčkom sestavljala še NSi? Ali pa bo šesti partner Levica? »Ocenjujem, da je najverjetnejši partner NSi, ne verjamem namreč v teorijo o tem, da je stranka nekakšen trojanski konj Janeza Janše. Manjšinska vlada se mi zdi najmanj verjetna rešitev, saj bi bila zelo nestabilna. Stranke, ki bi bile v njej, bi bile namreč na novih volitvah, ki bi gotovo hitro sledile po začetku vladanja takšne vlade, izrazit poraženec,« ocenjuje Alem Maksuti, politični analitik.

Izstop NSi iz pogajanj s Šarčevo koalicijo v prvem krogu tudi on, tako kot v SD in SMC, vidi predvsem kot manever, s katerim želi stranka, tako pri kadrih kot pri svojem programu, iztržiti še več. Že zdaj je iz zadnjega predloga koalicijske pogodbe videti, da je NSi v pogajanjih dosegla precej, tudi obljubo financiranja programov zasebnih šol. Levica temu nasprotuje, prav tako kot podjetju 2TDK, prek katerega bi po zadnjem predlogu koalicijske pogodbe potekal projekt drugega tira. Prav tako nasprotuje dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju, ki bi ga nadomestili s solidarnostnim prispevkom, in tudi predvidenim spremembam dohodninske lestvice.

Levico bi ob popuščanju neoliberalizmu razklalo

Šarčeva koalicija se bo z Levico zelo težko poenotila glede določenih vprašanj, pa naj gre za Nato ali druga pomembna vprašanja, ki se jim Levica ne more odpovedati, saj bi to lahko razklalo njeno poslansko skupino. »Predlog koalicijske pogodbe, ki je prišel v javnost, kaže, da je v njej veliko neoliberalnih točk, ki jih Levica preprosto ne more sprejeti. Govorim o šolstvu ali zdravstvu, razgradnja teh dveh javnih sistemov se dogaja povsod po Evropi, in težko verjamem, da se bo Šarčevemu krogu z Levico o teh pomembnih vprašanjih uspelo dogovoriti,« še ocenjuje Maksuti.



Argument »Ne Janša« za vstop Levice v vlado ne bo dovolj, dodaja sogovornik, poleg tega, gledano skozi prizmo predčasnih volitev, se te najbolj izplačajo prav Levici. Novih volitev pa se po drugi strani marsikdo tudi lahko boji, saj bi lahko zdrsnil iz parlamenta. To bi se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah lahko zgodilo SNS Zmaga Jelinčiča in morda tudi Desusu Karla Erjavca.

V drugem krogu iskanja mandatarja bosta niti v rokah še naprej držala prvaka SDS in LMŠ. Četudi v tem krogu nikomur ne bo uspelo dobiti 46 ali več poslanskih glasov, se poslanci lahko odločijo za tretji krog. V njem je, spomnimo, pri glasovanju o kandidatu dovolj navadna večina poslanskih glasov.