Samozaposleni odslej samostojni delavci

Spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo so bile najprej na mizi na prvi seji nacionalnega sveta za kulturo (NSK) v novi sestavi. Načeloma so člani sveta podprli novosti, vključno s tistimi o nevladnih organizacijah, vendar so tudi predlagali, naj ministrstvo za kulturo bolj jasno opredeli predvidene spremembe pri samozaposlenih.

Članom NSK, to so Jurij Krpan kot predsednik ter Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič, Martin Srebotnjak, Majda Širca Ravnikar in Kaja Širok, sta predvidene spremembe zakona predstavili ministrica za kulturo Asta Vrečko in vodja direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber. Po ministričinih besedah krovni zakon deloma še vedno odgovarja izzivom javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, po drugi strani pa ga je treba posodobiti in povezati z reformo samozaposlenih.

Tjaša Pureber FOTO: Ministrstvo za kulturo

Zato so med drugim predlagali preimenovanje samozaposlenih v samostojne delavce v kulturi, uvedbo karierne dinamike s štirimi razredi glede pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter spremembe pri pravici do bolniškega nadomestila. Kar zadeva javne zavode, se predvideva sprememba časovnice sofinanciranja z enega na dve leti, za nevladne organizacije pa deset- in ne več petletne pogodbe za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture.

Kot je poudarila Tjaša Pureber, bo s spremembami poudarek na dostopnosti in skladnem regionalnem razvoju, uvajajo pa tudi nova področja, kot je transdisciplinarno področje, da bi zajeli multižanrske ustvarjalce. Prav tako bo v zakonu omenjena nesnovna dediščina. Lotili so se tudi problemov pripravništva ter možnosti triletne prekvalifikacije na področju baleta in plesa, kjer je kariera krajša od drugih poklicev.

Razvojna strategija za sodobni ples

V korak s časom

Člani sveta so predlagane spremembe krovnega zakona načeloma podprli. Kot je dejal Jurij Krpan, se s spremembami in novim nacionalnim programom za kulturo, ki mu bo sledil še pripadajoči akcijski načrt, obetajo posodobitve kulturnega sektorja, da ulovi korak s časom.

Ob tem jih je zanimalo, kako bo v praksi deloval drsni cenzus pri samozaposlenih, zato so predlagali, naj ministrstvo bolj nedvoumno formulira ta del zakona, da ne bi bilo morebitnih napačnih interpretacij. Na ministrstvu si sicer želijo, da bi s to novostjo status postal bolj privlačen in da bi omogočala lažje prehajanje med statusoma zaposlenega in samozaposlenega. Kot je pojasnila ministrica, bi sam cenzus ostal enak, višina prispevkov pa bi se glede na razrede spreminjala.

V primeru nevladnih organizacij so se člani NSK spraševali, ali bi jih bilo smiselno razdeliti med poklicne in prostočasne, glede javnih zavodov pa so ministrstvu predlagali razmislek o tem, ali obstaja možnost za več kot tretjinsko spreminjanje strateškega načrta zavoda, ko ta dobi novega direktorja.