»Samo izpolnjena ženska je lahko izpolnjena mama«

Nekaj več kot 672.600 žensk v Sloveniji opravlja »poklic«, pri katerem ni mogoče dati odpovedi in pri katerem ni določena upokojitvena starost, odvisna spremenljivka intenzivnosti dela pa je otrokova starost, povedano v matematičnem jeziku.

Če je v preteklosti materinstvo veljalo za samoumevno in je bilo predvsem vloga ženske, moški pa je bil tisti, ki je hodil na delo in finančno skrbel za družino, se je to sčasoma vsaj deloma spremenilo, saj danes moški ženske v vlogi mater vidijo drugače. Tudi zato, ker sami opravljajo več gospodinjskih del in intenzivneje sodelujejo pri vzgoji otrok, posledično pa tudi bolj spoštljivo vrednotijo to delo, pojasnjuje psihoterapevtka Veronika Podgoršek, mati štirih otrok – in ena izmed petih odstotkov žensk v Sloveniji, ki imajo štiri otroke ali več.



Zametki materinskega dne, ki ga Slovenci edini na svetu praznujemo 25. marca, kar je ne isti dan kot krščanski praznik Marijinega oznanjenja, so se začeli v letih ameriške državljanske vojne. Tedaj je Ann Reeves Jarvis ustanovila klube za matere s ciljem zmanjšati umrljivost dojenčkov, kjer so matere poučevali, kako ustrezno skrbeti za svoje otroke, izboljšati sanitarne razmere in blažiti oziroma preprečiti bolezni. Po smrti Jarvisove je njena hči dala pobudo za razglasitev praznika. V ZDA se je materinski dan uradno uveljavil na začetku 20. stoletja, po drugi svetovni vojni se je razširil v Evropo, k nam pa je prišel po osamosvojitvi.



Kljub temu se zdi, da materinski dan med drugimi prazniki v Sloveniji ni našel tako pomembnega mesta kot, denimo, dan žena. Če se na 8. marec govori predvsem o emancipaciji in enakopravnosti žensk, je 25. marec lahko iztočnica za nadaljevanje tega in opozarjanje na razlike pri zaposlovanju ter s tem povezane plačne razlike.


 

Slovenske matere so delovno aktivne

Diskriminacija po spolu na delovnem mestu je še vedno prisotna, morda še bolj, če je ženska obenem tudi mati. Podatki Eurostata za leto 2017 sicer kažejo, da se Slovenija po stopnji delovne aktivnosti mater, starih med 25 in 54 let, uvršča med prve tri države članice Evropske unije. 

Velik delež žensk na trgu delovne sile je med drugim posledica socialističnega sistema, v katerem so morali delati vsi, pojasni filozof in sociolog Aleš Kranjc Kušlan, direktor inštituta Ekvilib, ki podeljuje certifikate Družini prijazno podjetje. »Socializem je bil v smislu zaposlovanja žensk pozitiven, saj je to podpirala tudi vsa infrastruktura vrtcev in šol,« pravi.


Delo nas definira in nam daje drugačen občutek vrednosti, spoštovanja, zadovoljstva s seboj, sreče in izpolnjenosti, argumente v prid zaposlovanju žensk po končanem porodniškem dopustu našteje Podgorškova, ki si je sočasno z materinstvom in družino ustvarila tudi kariero. Meje med obema, kot pojasnjuje, sicer ni mogoče narediti, sama pa ju usklajuje le tako, da v obeh vlogah uživa in jo izpolnjujeta.
 

Skupaj imava otroka, ne da ga imam jaz – kot ženska

»Mama si in boš vse življenje, toda otroci bodo odšli. Takšne vloge preprosto ne more biti več. Če je, otroci trpijo. To se zgodi, kadar matere otroke tako navežejo nase, da ob njihovem odhodu od doma nastane prazen prostor in se podzavestno pojavijo čustvene manipulacije, zlorabe in občutki krivde.« Tudi zato je pomembno, da ženska dela in je ovrednotena na podlagi tega. Dela pa naj tisto, kar jo osrečuje: »Samo izpolnjena ženska je lahko izpolnjena mama.« To je filozofija in način življenja Podgorškove. Čeprav je materinstvo zelo lepo, je tudi zelo težko, prizna. Vloge je treba uravnavati, pomembna je tudi partnerjeva – pa ne v smislu, da ga ženske potrebujejo, se Podgorškova nemudoma dopolni. V osnovi bi moralo biti materinstvo samoumevno in spoštovano, »saj se skupaj odločava za otroka, skupaj imava otroka, ne da ga imam jaz kot ženska«.



Kot pozitiven trend direktor inštituta Ekvilib opaža, da se je med podjetji oziroma njihovimi vodji začela spreminjati tudi percepcija, da materinstvo z vidika delodajalca ni nič negativnega, temu pa lepo sledi tudi zakonodaja. V dobrem desetletju, odkar podeljuje certifikat Družini prijazno podjetje, ugotavlja, da so nekaterim ukrepom, ki so organizacijsko nezahtevna, denimo obdarovanje ob rojstvu ali dodatni prosti dan ob vstopu otroka v šolo, podjetja naklonjena. »Večje probleme pa imajo pri organizaciji zahtevnejših ukrepov, kakršen je skrajšani delovni čas. A mi jih usmerjamo, da sprevidijo, da ta ni le breme, ampak tudi priložnost in izziv.«
 

Zabrisana meja med prostim in delovnim časom

Na drugi strani se še vedno dogaja diskriminacija, ko delodajalci na življenjepisu mlajše ženske vidijo, da še nima otrok, in se pogosto take ženske ne odločijo zaposliti, ker vedo, da bo verjetno prej ali slej odsotna z dela. A delovnopravna zakonodaja seveda tega ne dopušča, saj se »manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, šteje za diskriminacijo«.

Težava je tudi ta, kot nadaljuje Kranjc Kušlan, da se zabrisuje meja med prostim in delovnim časom, saj so tehnologija in pametne naprave močno posegli v naša življenja, česar pa se podjetja v Sloveniji še ne zavedajo toliko kot drugod. Pomembno se mu zdi, da imajo matere in ženske priložnost, da lahko gradijo svojo kariero, kljub temu da so matere. Imeti pa morajo tudi priložnost, da je ne gradijo. »Kar pomeni, da se lahko za neko obdobje bolj posvečajo družini, hkrati pa niso za vedno potisnjene na stranski tir. Da imajo izbiro.«



Tako kot na vseh drugih področjih smo postali družba presežkov, v kateri se tudi od žensk, mater, pričakuje veliko, doda psihoterapevtka. Zdi se, da bi morala ženska kot mama vedeti vse, se znajti v vsakršnih razmerah, pri tem pa se lahko hitro izgubi in frustracije in tesnobe postanejo toliko večje. »Popolnoma nesprejemljivo je pričakovati, da mora biti mati absolutno najboljša, po možnosti v štirinajstih dnevih po rojstvu otroka spet v starih oblačilih, popolna in brez podočnjakov.« Kot pravi, je z biološkega vidika materinstvo ohranjanje vrste, s psihološkega in ženstvenega pa je kljub frustracijam, na katere se ne sme pozabiti, materinstvo nekaj zelo lepega. »Začutiti novo življenje v svojem telesu je neopisljivo.«