S predčasnimi volitvami največ pridobi LMŠ

Ljubljana – Marjan Šarec je včeraj pojasnil, da je že dlje časa razmišljal o tej potezi, za dejanski odstop pa da se je odločil v petek. O svoji nameri ni obvestil koalicijskih partnerjev. »Ugotovil sem, da s to vlado ne morem zadovoljiti ljudi, ne morem upravičiti visokih pričakovanj, in zdaj so na potezi drugi,« je dodal prvak LMŠ.

Kaj bo sledilo odstopu premiera, v tem trenutku še ni povsem jasno. Možno je, da se bo zgodil poskus oblikovanja nove koalicije, saj je marsikateremu poslancu jasno, da po predčasnih volitvah ne bo več prestopil parlamentarnega praga. Vprašanje je torej, v kolikšni meri imajo strankarski prvaki, ki bodo v prihodnjih dneh stikali glave, svoje poslanske skupine v teh politično negotovih razmerah sploh pod nadzorom.




Predsednik države Borut Pahor je včeraj zavrnil prošnjo za komentar. Pogovore s poslanskimi skupinami naj bi začel v sredo. V tem trenutku še ni mogoče presoditi, ali bo politiki uspelo sestaviti novo koalicijo ali pa bomo spomladi odšli na predčasne volitve. Te bi, kot kaže preračun na temelju rezultatov naše zadnje javnomnenjske ankete, najbolj koristile LMŠ. Njena poslanska skupina bi se namreč okrepila s sedanjih 13 poslancev na 23 članov, medtem ko bi SDS dobila približno enako število oziroma bi po tem izračunu imela štiri manj od sedanjih 26. Politična stabilnost bi bila ob manjšem številu strank v parlamentu večja, kako bi bili dejansko razporejeni poslanski sedeži in kako težko bi bilo sestaviti vlado oziroma iz katerih strank, pa bodo pokazale šele volitve.

Legitimnosti volitev sicer ne bi mogel oporekati nihče, saj še ni potekel rok, ki ga je ustavno sodišče določilo zakonodajalcu za uskladitev volilne zakonodaje z ustavo.




 

Kdo bi šel v novo koalicijo?

Prvak SDS Janez Janša je v prvem odzivu po Šarčevem odstopu ocenil, da so predčasne volitve najpametnejša rešitev. Bo pa izvršilni odbor stranke v četrtek ali petek še zasedal, ocenil razmere in se odločil o nadaljnjih potezah. Da v teh okoliščinah ni smiselno oblikovati nove koalicije, je izjavil tudi predsednik NSi Matej Tonin. Sta pa oba dejala, da bi si do predčasnih volitev želela izpeljali nekatere ključne projekte za državo.

Janša je nanizal tri zakone: zakon o pokojninsko-demografskem skladu, ki je že pripravljen, zakon o javnih naročilih v zdravstvu, ki naj bi ga vložili v kratkem, in zakon o skrajšanju čakalnih vrst v zdravstvu, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije in vložila NSi. Tonin je poleg zadnjega navedel še dopolnitev kazenskega zakonika.



Čeprav je prvak LMŠ povedal, da se je s predsednikom SMC Zdravkom Počivalškom že pogovarjal o možnosti, da bi na predčasnih volitvah kandidirali skupaj, pa je ta v kratki izjavi za novinarje nato dejal, da so pripravljeni na vse opcije, vendar v tem trenutku ne vidijo potrebe, da bi zaradi Šarčevega odstopa morali imeti nove volitve. Po njegovem mnenju je bilo volitev že preveč.

Zato je tudi težko verjeti, da bi SMC in Zdravko Počivalšek kar skočila v naročje Marjana Šarca, temveč bodo zelo dobro pretehtali vse možnosti – kaj pridobijo z morebitno novo desnosredinsko koalicijo in kaj s predčasnimi volitvami na skupni listi z LMŠ. Tudi na lokalni ravni naj bi bila SMC v tem trenutku enotna, da si za zdaj pusti odprta vrata za obe možnosti.



Prvak SMC je po mnenju analitikov v tem trenutku sicer zelo pomembna figura na politični šahovnici, tekač, ki bo šel dobesedno od enega do drugega in preverjal različne možnosti. Vendar ni pomemben le on, ampak tudi deset njegovih poslancev, ki vedo, kaj jih čaka z morebitnimi predčasnimi volitvami. Le redki med njimi lahko računajo na to, da bi jih tudi preživeli. Brez volitev pa ni alternativne koalicije, ki bi lahko spravila novega mandatarja skozi parlamentarno odločanje. Brez SMC se ne bo zgodilo nič.

Pomembno pri tem bo tudi vprašanje morebitnega novega mandatarja, in če bi bil to prav prvak SMC, nekateri njegovi poslanci odkrito priznavajo, da bi takšno koalicijo podprli. A na drugi strani prevladuje tudi ocena, da vsaj dva poslanca SMC nikakor ne bosta podprla koaliranja s SDS.

Če bi se SMC skupaj s SDS in NSi odločila za sestavo nekakšne projektne koalicije, bi za to potrebovala vsaj še eno stranko. Tako v SAB kot Desusu za zdaj jasnega odgovora še niso dali. Nova predsednica Desusa Aleksandra Pivec, ki ji še ni uspelo postaviti niti ožje ekipe znotraj stranke, je povedala, da so pripravljeni na vse opcije. »Prav gotovo se v tem trenutku počutimo pripravljene na možnost predčasnih volitev,« je dodala. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je že ocenil, da se bodo gotovo še pogovarjali o drugi vladi.



Predsednik SD Dejan Židan je komentiral, da so glede na razpad ekipe LMŠ takšno Šarčevo potezo pričakovali. »Najlažje je oditi in pustiti pomembne projekte nedokončane,« je komentiral. Koordinator Levice Luka Mesec pa je izjavil, da ta koalicija ni imela nobenega smisla, ukvarjala se je namreč samo še z medsebojnim komolčenjem in kadrovskim kupčkanjem,« je dejal.
 

Predčasne volitve aprila ali maja?

Kandidata za mandatarja lahko torej predlagajo predsednik države, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Ko je marca leta 2018 odstopil takratni predsednik vlade Miro Cerar, se predsednik republike Borut Pahor ni odločil za to, da bi predlagal novega kandidata za mandatarja. Cerar je odstopil le nekaj mesecev pred volitvami, zato se je Pahor takrat odločil, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve.



Po odstopu Marjana Šarca direktor državne volilne komisije Dušan Vučko napoveduje, da se bodo njihove službe takoj lotile priprave aktov, potrebnih za izpeljavo predčasnih volitev, vse pa bo najprej odvisno od predsednika države. Borut Pahor lahko po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v 30 dneh (rok je z dogovorom mogoče tudi skrajšati) državnemu zboru predloži novega kandidata za mandatarja. Če predlagani ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik v 14 dneh predlaga istega ali novega kandidata, tega pa lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če predsednik ugotovi, da ni nobenega primernega kandidata oziroma noben ni izvoljen v parlamentu, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, razen če parlament v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če poslanci tega ne storijo oziroma tudi na teh volitvah noben od kandidatov ne dobi potrebne večine, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Te morajo biti izpeljane najkasneje v 60 dneh, in ne prej kot v 45 dneh po sprejetju odločitve. To pomeni, da bi lahko na predčasne volitve odšli aprila ali maja.