Roman Žveglič napovedal več sodelovanja

Roman Žveglič je novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na ponovljenem glasovanju je prejel 29 od 54 glasov članov sveta KGZS, najvišjega organa zbornice, njegov protikandidat, predsednik SLS, Marjan Podobnik pa 25 glasov. Na včerajšnjem prvem glasovanju sta oba kandidata za predsednika zbornice dobila enako število glasov, 27.

»Dela je za sproti in že takoj. Dolgoročno je lahko vsak program dober, vendar je problem, da kratkoročno lahko propademo,« je težave slovenskega kmetijstva ob izvolitvi orisal Žveglič.

Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, nekdanji član SLS in gospodar hribovske živinorejske kmetije bo štiriletni mandat predsednika zbornice, ki je z nekaj manj kot 106.000 člani največja nevladna kmetijska organizacija, prevzel drugega novembra.
 

Še nič o organizacijskih spremembah 

Ob izvolitvi je dejal, da bo treba najprej dokončno uskladiti definicijo aktivnega kmeta in statusa družinskih kmetij, pri čemer se ne sme pozabiti na manjše kmetije, ki nimajo »pogojev za borbo v slovenskem tržnem neredu«. Kot drugo pomembno nalogo je izpostavil okrepitev sodelovanja. Napovedal je povabilo k srečanju vseh nevladnih kmetijskih organizacij in poslovnih subjektov s ciljem pozitivnih premikov v kmetijstvu.

Načrtom organizacijskih sprememb v zbornici se je izognil, češ da bo o njih lahko govoril, ko bo imel uvid v delovanje strokovnih služb. Prepričan pa je, da so »vedno in povsod možne izboljšave, treba je samo najti način, kako jih doseči«. Ocenjuje sicer, da strokovne službe zbornice delajo dobro, vendar »včasih šepa pri prenosu znanja na kmeta«.
 

»Enkrat sindikalist, vedno sindikalist«

Na vprašanje, ali se bo ob prevzemu vodenja KGZS odpovedal članstvu v sindikatu kmetov, je dejal: »Enkrat sindikalist, vedno sindikalist«.

Preberite še: Slovenski kmetje zahtevajo pošteno plačilo za svoje pridelke

V sindikatu kmetov so bili lani zelo glasni glede zahtev po povečanem odstrelu medvedov in volkov, zavzemali so se celo za opredelitev območij, na katerih bi bila prisotnost velikih zveri sprejemljiva, in območij, kjer jih ne bi tolerirali. Žveglič je ob vprašanju, ali bo stališča sindikata do te teme zagovarjal tudi kot predsednik zbornice, pojasnil, da se bo vedno postavil na stran kmeta in prebivalcev podeželja, a bo odslej legalist. »Vse, kar bodo organi zbornice sprejeli, bom kot predsednik moral zagovarjati, tudi če bo zadeva malenkostno drugačna od osebnega stališča«.

Preberite še: Nizke odkupne cene alarm za odpravo napak
 

Podobnik se je zameril delu lastne stranke in katoliški cerkvi

Marjan Podobnik se je za novega predsednika zbornice oklical že takoj po izvolitvi v svet KGZS. Zagotavljal je, da ima skupaj z izvoljenimi člani Društva slovenske kmečke zveze za pravne osebe in koalicijskimi partnerji (forumom za kmetijstvo in podeželje pri SDS ter predstavniki katoliške cerkve) absolutno večino od skupnih 54 svetniških glasov, a mu je hrbet obrnil del lastne stranke. Skupina novoizvoljenih svetnikov, ki je želela, da zbornico vodi kmet in ne predsednik politične stranke, je za Podobnikovega tekmeca najprej predlagala predsednika Društva slovenske kmečke zveze in člana izvršilnega odbora SLS – ter aktivnega kmeta – Roka Sedminka, na koncu pa se je odločila za Romana Žvegliča.

Podobnik se je s svojimi izjavami zameril tudi katoliški cerkvi, ki mu je pomagala pri izvolitvi v svet KGZS. Trdil je, da želi ekonom Nadškofije Ljubljana Blaž Gregorc zrušiti dogovor SLS, SDS in predstavnikov Cerkve o sodelovanju, na podlagi katerega naj bi imeli v svetu KGZS zagotovljeno absolutno večino glasov. Za Gregorca je v izjavi za Novo24TV dejal, da je »zelo verjetno povezan s staro Udbo oziroma z globoko državo«.
 

Podpredsednika zbornice Marjan Golavšek in Janez Šimenc

Že na prvem glasovanju v ponedeljek sta bila za podpredsednika zbornice izvoljena Marjan Golavšek in Janez Šimenc. Na današnjem glasovanju pa so bili izvoljeni še člani upravnega odbora zbornice (med njimi sta Rok Sedminek in Peter Vrisk, predsednik KGZS v letih 2000-2008), člani nadzornega odbora, častnega razsodišča in stalne arbitraže.