Neomejen dostop | že od 9,99€
Vlada premiera Roberta Goloba obeležuje polovico mandata. Nastopila ga je 1. junija pred dvema letoma. »Včasih imamo različne poglede, kako kakšen skupen cilj uresničiti, ampak na koncu vedno najdemo skupni jezik, zato je delo v vladi predano in trdo, dostikrat se smejemo, včasih se tudi kaj skregamo med seboj, ampak tisto, kar šteje, je, da so vsi dosežki skupni,« je dveletno sodelovanje strank koalicije – Gibanja Svoboda, SD in Levice – povzel predsednik vlade.
Izpostavil je, da so kljub zahtevnim razmeram ob poplavah, energetski krizi in naraščajoči inflaciji dosežki vidni. »Gospodarska rast v Sloveniji je med najvišjimi v EU, inflacija se je spustila z 10 na tri odstotke in je obvladljiva, brezposelnost pa je rekordno nizka. Še nikoli doslej Slovenija ni imela toliko delovno aktivnih,« je izpostavil in dodal, da se pozitivni trendi nadaljujejo.
»Dostikrat imamo vtis, da gredo vsi ti uspehi na račun gospodarstva, mi pa se od prvega dne zavedamo, da ne more biti blaginje niti ne socialne države, če ne gre gospodarstvu dobro,« je dodal. Ob tem je izpostavil rekordne dobičke v gospodarstvu, obenem pa so se rekordno dvignile tako zagotovljena pokojnina kot tudi minimalna plača.
»Kombinacija obojega, iskanja ravnotežja med socialno državo in razvojno prebojnostjo gospodarstva, je načelo, ki se ga bomo držali tudi v nadaljevanju tega mandata in v naslednjem mandatu,« je dejal in napovedal, da bo vrsta ukrepov, ki jih izvajajo, v resnici dajala rezultate šele v naslednjem mandatu.
Na četrtkovi seji je vlada obravnavala prvi paket davčnih sprememb, ki je usmerjen izključno v dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva, prav tako so obravnavali spremembe na področju zdravstvene dejavnosti. »Na tem področju smo potrdili izhodišča, ki bodo pomenila revolucijo v našem javnem zdravstvenem sistemu. Po dolgih desetletjih smo se odločili, da bomo jasno in enkrat za vselej razmejili delovanje zasebnega in javnega,« je poudaril.
Prepričani so, da bodo s tem, ko bodo prepletanje javnega in zasebnega prekinili, zaustavili tudi razgradnjo javnega zdravstvenega sistema. »Vzporedno s tem smo sprejeli tudi izhodišče za to, na kakšen način delavce, ki delajo v javnih zdravstvenih ustanovah, dodatno motivirati, dodatno nagraditi za njihovo delo preko rednega delovnega časa,« je dodal.
Iz sprejetih izhodišč izhaja tudi prepoved trgovanja s koncesijami. Te bodo postale individualne, vezane na nosilca zdravstvene dejavnosti. »Preprodajanje koncesij je pripeljalo v situacijo, da se danes te kopičijo v zasebnih rokah in nimajo nobene zveze več z zdravstveno dejavnostjo, ampak samo še s čistimi poslovnimi odnosi,« je dejal.
Vlada je sicer po Golobovih besedah zmagala na volitvah pred dvema letoma, »ker je obljubljala, da bo prekinila s praksami, ki smo jim bili priča, ker je obljubila normalizacijo odnosov in to je nekaj kar hitro pozabimo, hitro se da na to navaditi«.
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo medtem ugotavljal, da je koalicija v prvi polovici mandata po vsebini uresničila slabih 14 odstotkov tega, kar si je sama zadala. Kritike na vlado je med drugim usmeril tako na področju zdravstva, obvladovanja migracij, kot na plačni sistem v javnem sektorju.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji