Rešili zapuščeno Happyness, ki bi nasedla pri Piranu

Piran – Za zdaj še neznani, najverjetneje italijanski lastnik skoraj desetmetrske jadrnice se lahko zahvali požrtvovalnim delavcem Uprave RS za pomorstvo iz Kopra, ki so danes zjutraj preprečili, da bi ta jadrnica nasedla na skalah severne obale pod piransko cerkvijo. Močna burja jo je kljub sidru gnala najverjetneje od bližine Debelega rtiča ali Ankarana skoraj vse do piranske obale. Zdaj je varno privezana v portoroški marini, uslužbenci uprave za pomorstvo pa iščejo njenega lastnika. Dokler ga ne najdejo, bomo privez za jadrnico plačevali slovenski davkoplačevalci.



Ponoči in zjutraj je v Primorju pihala nadvse močna burja, ki je najverjetneje presenetila ne najbolj skrbnega lastnika približno deset metrov dolge jadrnice brez jambora. Očitno jo je čez noč pustil nekje na sidrišču, pustil odprta okna na palubi in nezaklenjeno kabino in se verjetno s spremljevalnim čolničkom odpravil na kopno (domov ali v kakšno turistično naselje). Zgodaj davi je zapuščeno, a imenu ustrezno srečno jadrnico Happyness, ki je nenadzorovano opletala po morski gladini, zagledala patrulja Uprave RS za pomorstvo in sprožila reševalno akcijo. Do jadrnice je pravočasno priplula posadka Službe za varovanje obalnega morja (SVOM), ki jo vodi Arturo Steffe, in po precejšnjem trudu jadrnico vendarle odvlekla na varno.



»Barka je bila zapuščena in burja jo je rinila proti piranski obali, čeprav je s sidrom orala po dnu. Zaradi izjemno visokih valov (vsaj trimetrskih) smo jo le s težavo privezali, saj je močno nihala in opletala na valovih in se ji je bilo skoraj nemogoče varno približati. Uspelo nam jo je zapeti za sidrno verigo, ko smo bili le kakih 300 metrov od obale, in jo prepeljati na zavetrno stran, onkraj piranske Punte, kjer smo sidro končno lahko dvignili, barko privezali in jo odpeljali v Marino Portorož. Zdaj iščemo lastnika, saj za italijanska plovila do desetih metrov (to je nekaj centimetrov krajše) registracija ni obvezna. Poskušali ga bomo najti po številki motorja,« je takoj po akciji povedal Arturo Steffe, ki je vodil reševanje.



Jadrnica ni najbolj urejena, saj sploh nima jambora. Na oplati pa ima tudi precej obrasti in celo majhnih dagenj (pedočev).  Njeno vrednost je težko oceniti, morda bi bila vredna med 10.000 in 20.000 evri. Če je ne bi rešili, bi skoraj gotovo treščila na severno piransko obalo, saj so na sidrni verigi opazili, da je močna burja že razprla nekaj verižnih členov, ki bi ob prvi močnejši oviri in butanju valov popustili, potem bi bilo le še vprašanje minut do razbitja plovila. Temu bi seveda sledilo onesnaženje, ker bi se razlilo gorivo.



To ne bi bila prva nasedla jadrnica na piranski obali. Med Pacugom in Strunjanom so že več let razbitine jadrnice, ki je nasedla na podoben način, ko jo je močna burja utrgala s sidra. Lastnik plovila je noče odstraniti, ker nima ali noče potrošiti denarja za njeno odstranitev. Pomorski inšpektorji so ugotovili, da niso pristojni za izdajo naloga za odstranitev. Ministrstvo za okolje in njegovi inšpektorji pa tudi ne izdajo odločbe, češ da niti oni niso pristojni. Ker nihče v tej državi ni pristojen in ker država ne more prisiliti lastnika, da pospravi razbitino, ali izterjati od njega stroške odstranitve, imamo na obali razbitine jadrnice, ki opozarjajo morjeplovce na muhasto morje in na neučinkovito državo. Država problema ne reši, ker ga na obali pri Pacugu vidi malo ljudi, pa čeprav nikomur niti na misel ne pride, da bi na ali ob cestah puščal razbitine avtov, ki se zverižijo po nesrečah. Kopno in ceste so očitno še zmeraj bolj spoštovani od 46 kilometrov dolge slovenske obale.