Reševalci iz vode kljub veliki odgovornosti na minimalni plači

S Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije so opozorili na problematiko dejstva, da poklic reševalca iz vode ni uvrščen v standardno klasifikacijo poklicev. To so v sindikatu sicer predlagali Upravi za zaščito in reševanje, a so jim odgovorili, da oni te pristojnosti nimajo.

Poklic reševalca iz vode je del panoge gostinstva in turizma, a v kolektivni pogodbi ta dejavnost ni opredeljena. 

»Predlagali smo, da bi se v 2. členu kolektivne pogodbe pod stvarno dejavnost dodala dejavnost reševanje iz vode in da bi se ta poklic uvrstil tudi v enega izmed tarifnih razredov (glede na zahtevnost dela, delovne pogoje, usposobljenost, tudi znanje tujih jezikov za komunikacijo z gosti, dobro psihično pripravljenost). Ta poklic na trgu dela zelo slabo kotira, ponekod se plačilo za delo enači s plačilom čistilke ali tudi nižje. Danes so ti delavci, ki so redno zaposleni, v večini z osnovno bruto plačo na minimalni plači, čeprav nosijo izredno veliko odgovornost – za življenja ljudi (na kopališčih, bazenih, divjih vodah),« so še opozorili v sporočilu za javnost v sindikatu.

Brez poklica reševalca iz vode tudi turističnih aktivnosti ne bi bilo možno izvajati, so dodali: »Glede na to, da tega kadra primanjkuje na trgu dela, smo v Upravi za zaščito in reševanje opozorili, da mora biti ta poklic uvrščen v vsaj peti tarifni razred in zahtevana za to primerna izobrazba, ne pa le poklicna šola oziroma opravljeni izpiti za reševalca iz vode (to delo namreč lahko opravljajo tudi študentje in dijaki), saj se bo le tako reguliralo tudi dostojno plačilo za opravljanje tega dela in zanimanje za ta poklic.«

Resornim ministrstvom so predlagali, da se zakonsko prepreči sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci tam, kjer je stalna potreba po delavcih. V sindikatu namreč ocenjujejo, da če so prisotni vsi elementi za sklenitev rednega delovnega razmerja, kjer je redna potreba po delu teh delavcev skozi vse leto (tako v zdraviliščih, termah, nekaterih hotelih), da je vsaj 80 odstotkov teh delavcev redno zaposlenih. Le takrat, ko je potreba po teh delavcih večja, pa se zaposli zunanje izvajalce. Kot ključno težavo v tem trenutku vidijo to, da je v rednem delovnem razmerju zelo malo delavcev. Ocenjujejo, da je takšnih okrog polovica, preostali pa so zaposleni začasno, na pogodbo ali pa celo na črno. V poletni sezoni se delež takšnih zaposlitev poveča. 

Terme Banovci. Fotografija je simbolična. FOTO: Oste Bakal

»Prav tako je veliko manipulacije in kršitev z delovnim časom, saj veliko delavcev, zaposlenih kot s. p. ali prek posrednikov, dela na dan v več enotah in mimo zakonsko določenega števila ur in počitkov. Lani smo na to že opozorili Inšpektorat RS za delo in smo tudi prejeli odgovor, da za samostojne podjetnike ne velja zakon o delovnih razmerjih in da se strinjajo s sindikatom, da zaradi čezmernega dela reševalcev iz vode obstaja tveganje tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu, vendar tudi v zakonu o varnosti in zdravju pri delu ni ustreznega instituta, ki bi urejal navedeno področje.«

Pri tem v sindikatu opozarjajo, da licenca reševalca iz vode, pridobljena v Republiki Sloveniji, ni kompatibilna z ILS (International Life Saving Federation) in je v drugih državah Evropske unije neveljavna. Kot primer so navedli, da je licenca reševalca iz vode, pridobljena na Hrvaškem, ki je mnogo manj zahtevna od slovenske, mednarodno kompatibilna z ILS. Predlagajo, da se tako pomemben poklic, ko gre za reševanje človeških življenj, kategorizira kot poklic, z zahtevano izobrazbo in razvrstitvijo v ustrezen tarifni razred v kolektivno pogodbo gostinstva in turizma (najmanj peti tarifni razred).

Le na ta način se bomo izognili anomalijam, povezanim s plačilom za opravljeno delo in ureditvijo rednih delovnih razmerij, so opozorili: »Tako pa se čedalje pogosteje soočamo s sklepanjem pogodb z zunanjimi izvajalci še pri reševalcih, ki so redno zaposleni. In to kljub temu da delodajalci že priznavajo, da so zunanji izvajalci dražji. Ni se jim treba ukvarjati s kadri in njihovim pomanjkanjem in to jim omogoča tudi zakonodaja.« Sporno se jim zdi še posebej v družbah, katerih lastnik je država. 

Ob koncu so opozorili, da se je boju proti prekarnosti zavezala tudi država. Od nje zdaj pričakujejo, da bo odpravila nezakonite oziroma škodljive poslovne prakse in druge nepravilnosti.