Alenka Artnik je v potapljanju dosegla Olimp: bila je tako svetovna rekorderka kot svetovna prvakinja. Paradoks je, da to ni razlog za njeno nominacijo za Delovo osebnost leta. Dosegla jo je namreč še nekaj večjega in pomembnejšega. V dobi, ki slavi junake in pohodi poražence, v času, ko mediji povzdigujejo edinole rezultate in številke, je na najpomembnejši tekmi v življenju dosegla najpomembnejšo osebno zmago, ki pa je lekcija za vse: tako za vrhunske športnike kot za slehernika.
- Potapljanje je odkrila pozno, a zelo hitro napredovala.
- Je državna rekorderka v vseh disciplinah potapljanja na vdih.
- V kratki karieri je že bila svetovna rekorderka in svetovna prvakinja.
Najpomembneje je poslušati sebe, svoje telo, ko ti za vratom sedi ves svet in čaka, da izpolniš prerokbo.
Takole je bilo: dan pred njenim zadnjim nastopom je v zraku visel nov svetovni rekord Alenke Artnik. V Deanovem modrem breznu na Bahamih se je zakuhal epski troboj med Italijanko Alessio Zecchini, Japonko Hanako Hirose in Alenko. Vse tri so si s 105 metri globine delile svetovni rekord. Alenka je med vsemi delovala najbolj zanesljivo, potapljala se je lahkotno in z veliko rezerve. Da bo dosegla novo največjo globino v zgodovini ženskega globinskega potapljanja je bilo tako logično kot sončni vzhod vsako jutro na toplih Bahamih. Pričakovali so jo mediji, prijatelji, sotekmovalci. Novinarji smo že pisali naslove, ji polagali besede v usta in šteli spletne klike. V preteklih dneh in mesecih je svetovni rekord pričakovala tudi sama.
FOTO: Blaž Samec
In potem je naredila nekaj nenavadnega. Niti poskusila ni odplavati rekorda. Američani temu rečejo »talk the talk, walk the walk«
. V slovenščini bi lahko rekli, da je dokazala, da ne naklada. Mesece pred tekmovanjem je namreč imela veliko intervjujev, na katerih je previdno govorila o tem, da nerada napoveduje metre in rekorde. Za
Delo je, denimo, povedala takole: »Biti ženska, ki se potopi najgloblje na svetu, se lepo sliši. Ampak v resnici se ne omejujem s to številko. Dopuščam vse možnosti: mogoče bo letos, mogoče bo šlo še globlje, mogoče sploh ne. Po mojem mnenju bo rezultat prišel prej ali slej, če si bom le prisluhnila. Številke so samo rezultat nečesa globljega – potovanja vase.«
Te besede bi prav lahko bile samo hitro pozabljene puhlice. Nekaj, kar se lepo sliši in dobro proda zgodbo. Konec koncev vsi vemo, da je najpomembnejši rekord. Kajne? Ampak Alenka se je svojih besed dan pred odločilnim potopom še kako dobro spomnila. Naslednji dan je skrivnostno priplavala na start in se v posmeh pričakovanjem, prenapihnjenemu egu in zbeganim opazovalcem potopila na nesramno navadnih osemdesetih metrov globine. Umirjeno, lahkotno in z notranjim nasmeškom. V športu, ki ne dovoljuje napak in kjer je edino jamstvo, da se ne zgodi nesreča, sposobnost potapljača, da ostane miren in prisluhne sebi, se ni želela spustiti v banalno bitko za metre in rekorde.
No, če kaj, potem je gotovo, da ji v resnici ni bilo lahko. Ob takšnem hrupu okolice je treba prisluhniti sebi. Takšen športnik mora biti trmast, zelo discipliniran, strog do sebe, videti mora prek popolnoma vsega, kar bistveno sovzpostavlja odnose, kar je prevladujoča paradigma našega sveta: enodimenzionalna tekmovalnost, instantno čaščenje junakov. A danes v pogovoru pove, kako se je izkušnja počasi usedla vanjo kot najpomembnejša lekcija minulega leta. Poslušati sebe, svoje telo, ko ti za vratom sedi ves svet in čaka, da izpolniš prerokbo. Ne samo to: ko ti za vratom še najbolj težaško sedijo lastna pričakovanja, lastni ego.
FOTO: Blaž Samec
Alenka Artnik je potapljanje našla po nizu težkih življenjskih preizkušenj. »Okolje, v katerem sem odraščala, je bilo zelo nevarno. Bila sta prisotna alkoholizem in narkomanija. Pri dvajsetih so se pokazale posledice. Nisem zmogla čez vse travme, nisem znala, bila sem depresivna, apatična, nisem imela vizije, želje, dokler nisem dosegla točke, ko mi je vesolje očitno na pot pripeljalo prosto potapljanje. Še zdaj se spomnim prvih treningov na bazenu. Bila sem neskončno srečna, počutila sem se tako, kot ko se do konca zaljubim,« nam je zaupala v pogovoru za
Sobotno prilogo. Potop v popolno tišino in odsotnost vsega živega jo je odrešil. Zanimiva lekcija za vsakdanjo uporabo? Namesto da bi se upirali in v času težkih preizkušenj obupano poskušali držati glavo nad gladino, se morda lahko prepustimo, se spustimo v globino in poskusimo slišati, kaj nam želi povedati.
Alenka je torej nominirana zaradi rekordne globine, a hkrati paradoksalno tudi zato, ker je ni dosegla. Na prvi pogled je to nenavadno, tako nismo vajeni razmišljati. A navdihujoče je, ko športnik, človek pokaže pot onkraj dosežka, onkraj številk. Je svetovna prvakinja, ki je šampionka zato, ker se zna obrniti, ko je čas, se zna ustaviti pred svojimi pričakovanji in pričakovanji drugih. Ki je ne ponese slava, ego. Kaže nam, kako je mogoče uspeti ter ohraniti sebe in čisto vest: tako, da pozabimo na uspeh in preprosto počnemo tisto, kar imamo radi in uživamo v tem – pozabimo na cilj.
Foto Jože Suhadolnik
Tjaša Artnik Knibbe
sestra in avtorica knjige Ranljiva
Posebnost njenih podvigov sta vsekakor pogum in namera za odkrivanje neznanih horizontov, pri tem pa odločnost ter potrebna disciplina za doseganje tako izjemnih športnih rezultatov. To so kakovosti, ki so Slovencem položene v zibko in s katerimi močno resoniramo, kar je razvidno tudi iz tega, da poskušamo kolektivno prodreti više, globlje ali dlje. Vsakdo, ki se odloči izstopiti iz udobja, kot to počne moja sestra, in pokukati čez planke, nosi v domovino več kot le rezultat. Gre predvsem za močno sporočilo, da smo kot narod zelo sposobni in pripravljeni na prevzem svoje moči ne glede na področje delovanja.
Foto Facebook
Alessia Zecchini
svetovna rekorderka v potapljanju
Je ena najboljših potapljačic na vdih na svetu, prav gotovo pa najbolj simpatična. Rada jo imam, vedno je prijazna in pripravljena pomagati. Pod vodo je zelo graciozna, prav tako nad gladino. Sposobna se je potopiti še precej globlje in zelo veliko moram trenirati, da držim korak z njo. Alenka, hvala, da se lahko merim s tabo.
Foto Blaž Samec
Mitja Slavinec
predsednik Potapljaške zveze
Je naša prva potapljaška superšampionka. Je svetovna prvakinja in svetovna rekorderka. Nenehno poudarja, da dosežena globina še ni izpolnitev postavljenega cilja, ampak se je treba tudi varno vrniti na površino. Ker nikoli ne gre do roba svojih sposobnosti, je s svojo preudarnostjo, umirjenostjo in izjemno osebnostno integriteto zelo svetel zgled mlajšim športnikom in potapljačem. V Slovenski potapljaški zvezi smo zelo ponosni tudi na Alenkin patriotizem, saj vsak svoj dosežek ovekoveči ovita v slovensko zastavo.
Foto Ljubo Vukelič
Samo Jeranko
potapljač na vdih
Spoznal sem jo leta 2012, ko je na bazenskem državnem prvenstvu postavila svoj prvi državni rekord. Kazala je izjemne lastnosti vrhunskih športnikov. Poleg naravnih predispozicij so jo krasili predanost, trdo delo in preudarnost. Vse te lastnosti je ohranila tudi danes, ko je dokazala, da nobena ovira ni tako visoka, da je ne bi bilo mogoče preseči. Ja tam, kjer si zasluži, med najboljšimi prostimi potapljačicami na svetu.
Foto Osebni arhiv
Tadej Černoš
potapljač na vdih
Težko jo je opisati v dveh stavkih. Za opis bi moral napisati knjigo. Naslov bi bil Sonce v globini ali ženska, ki je nesreči ukradla srečo in nasmeh. Globoko je šla ponjo in vesel sem, da se potapljam z njo.
Komentarji