Religioznost izumira, ker »predobro živimo«

Stična – »Ni me sram, da nosim križ,« je odločna 23-letna Petra Kogoj in si popravi obesek na vidnejše mesto. Z več kot pet tisoč drugimi katoličani je ob 37. srečanju Stična mladih do zadnjega napolnila okolico enega največjih samostanov pri nas. Tistega sončnega popoldneva ni na prvi pogled prav nič dalo slutiti, da je Cerkev v globoki krizi.

Krščanska Evropa v zadnjih desetletjih skoraj povsod pospešeno izgublja vernike. V Sloveniji je delež mladih med 16. in 27. letom, ki se prištevajo h katoliški veroizpovedi, od leta 2000 z 72 odstotkov zdrknil na 52 odstotkov v letošnjem letu, kaže še neobjavljena raziskava mariborske filozofske fakultete v sodelovanju s fundacijo Friedrich Ebert.



To Slovenijo glede na zadnje podatke evropske družboslovne raziskave uvršča med bolj sekularizirane države stare celine, takoj za konservativno Irsko. V zadnjem desetletju se je pri nas precej zmanjšalo tudi število podeljenih zakramentov, študentov v katoliških visokošolskih ustanovah je skoraj polovico manj, novomašnikov pa je vsako leto komaj za vzorec, kažejo letna poročila Slovenske škofovske konference (SŠK).


 

Čas individualizma

Ta statistika 25-letnega duhovnika Gabriela ne preseneča. »Zahodna družba je spremenila naš način razmišljanja. Živimo v blaginji – Bogu hvala za to –, zato mislimo, da ne potrebujemo več ničesar nad seboj. Vera je težka odločitev, te pa v naši družbi niso več priljubljene, ker smo vajeni, da najdemo vse na polici supermarketa in odvržemo, ko nam kaj ni všeč. Prijatelj mi ni več všeč, ga odvržem, resna zveza mi ni všeč, jo odvržem … Z odnosi se sploh ne ukvarjamo več,« razmišlja Gabriel, ki na srečanje mladih katoličanov v Stično v organizaciji Skupnosti katoliške mladine (SKAM) hodi že vrsto let, kolar pa si je za ovratnik lahko nadel šele pred kratkim.



Časi se res spreminjajo, mu v župnišču stiškega samostana, le nekaj metrov od osrednjega živahnega dogajanja, na letošnjem srečanju prikima prostovoljka Petra Kogoj, ki se ji okoli vratu zasvetlika verižica s križem, v roki pa se oklepa mobilnika. »Velja kultura začasnosti. Mladi se v obilju hipnih dražljajev zelo težko odločimo za kaj trajnega. Izgubili smo občutek za odnose in za to, kaj je dobro in kaj slabo,« razlaga mlada kristjanka, ki ji nasmeh skoraj nikoli ne izgine z obraza.



Katolištvo temelji na izraziti podreditvi posameznika skupnosti, kar večino mladih tudi po mnenju sociologa dr. Mirana Lavriča z mariborske filozofske fakultete vedno bolj odbija. Sodobno družbo spremljajo trendi individualizma, torej osredotočenost nase, kar je odziv na ekonomsko negotovost in druge procese, denimo razvoj sodobne tehnologije, še pojasnjuje Lavrič.

Te znanstvene ugotovitve so povezane tudi z naraščajočimi občutki stresa in brezvoljnosti med mladimi, kjer Slovenija med evropskimi državami izstopa. »Marsikomu bi vera lahko pomagala, tako pa se namesto k njej zateka k tabletam in drugim oblikam duhovnosti,« razmišlja duhovnik Gabriel. Brez vere lahko greš skozi življenje, se ne slepi, ampak misel na to, da te Gospod vedno spremlja, je po njegovem zelo dobra tolažba.


 

Napake Cerkve

Zagotovo moramo upad pripadnosti religiji pripisati tudi globokim krizam pri delovanju cerkva, dodaja religiolog dr. Aleš Črnič z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Toleranca za cerkvene ekscese upada tudi med verniki. Zaradi epidemičnih spolnih zlorab v cerkvi, finančnih mahinacij in različnih političnih afer se v številnih evropskih državah verniki množično oddaljujejo od cerkve,« pojasnjuje Črnič.

Cerkev je tudi po besedah mladega duhovnika Gabriela marsikje zapravila moralni kredit, ki bi ga morala imeti. »Pri tem se ne smemo slepiti. Cerkvene škandale moramo obsoditi, grešnike brez milosti odstraniti, nato pa dodatno ukrepati,« brezkompromisno komentira. Njihove napake mečejo senco dvoma nad celotno versko skupnostjo – zaradi kaplje črne barve v beli je postalo vse sivo. Prepričan je, da bo cerkev ponovno bela, vendar za to potrebuje čas.



Vse katastrofalne krize, ki prevevajo njihovo cerkev, nadaljuje, pa so tudi priložnost za čiščenje. »Upadanje števila vernikov je katastrofa zaradi odhajanja tistih, ki bi lahko ostali, po drugi strani pa je tudi slovo tistih, ki s srcem niso pri stvari. Cerkev bo bolj zdrava brez njih,« ostaja optimističen. Ne nazadnje niti Jezus ni napovedoval množične cerkve, še doda.
 

Cilj je biti boljši

Medtem ko večina mladih v Evropi opušča tradicionalno religijo, se je med njimi delež tistih, ki pravijo, da je Bog v njihovem življenju zelo pomemben, v zadnjih petih letih za tri odstotke povečal. Tudi tako lahko po mnenju Mirana Lavriča razložimo množično obiskanost katoliških taborov, ki mlade privabijo z vseh koncev Slovenije. Čeprav bo družbeni vpliv katoliške cerkve po njegovi oceni verjetno še naprej upadal, jo bo ta manjši del mladih vodil naprej.

Stična mladih po vseh teh letih s številnimi delavnicami, športnimi in glasbenimi dogodki za nove generacije vernikov ostaja sinonim za veselje, izkušnjo skupnosti, krepitev prostovoljstva in praznovanje vere. »To je čas, ko naša cerkev zaživi,« veselo razloži Petra Kogoj. Vera ji daje upanje, ki ga je danes ob vseh človeških katastrofah zelo lahko izgubiti. Dragoceno se ji zdi, da vera spodbuja k spoštovanju drugače mislečih, zdi pa se ji tudi pomembno delati v vsakem trenutku najboljše, kar znaš. »Spoznala sem, da sem zaradi vere boljši človek. Sicer pa ne živim drugače kot drugi mladi – tudi jaz si umivam zobe,« se pošali.



Ko zvonovi zazvonijo, nasmeh na obrazu poleg drugih več kot pet tisoč mladih zamenja s pričakovanjem. Čas je za vrhunec srečanja. Zaradi svete maše, ki jo bo vodil pomožni ljubljanski škof Franci Šuštar, se pozornost tisočih katoličanov preusmeri k oltarju na prostem. Zvonovi pojenjajo in kadilo se razblini. Dijaki, študenti, duhovniki, redovnice, škofje in drugi postanejo eno. Nekateri sklenejo roke, drugi zaprejo oči in začnejo mrmrati molitev. Mlade po odlomkih iz berila čaka zabava z zvokom električne kitare in bobnov. Drug za drugim se je veselijo, vendar nič bolj, kot so se maše.