Vlada in sindikati javnega sektorja bodo v sredo nadaljevali pogajanja, kako visok bo regres, kdaj bodo prejemali plačo in kako urediti prevoz na delo.
Galerija
Sindikati javnega sektorja zahtevajo 1100 evrov regresa, vlada bi pristala na 1050 evrov, če se hkrati dogovorijo za premik plačilnega dne. Foto Jože Suhadolnik
Do začetka prihodnjega tedna naj bi pogajalski skupini vlade in sindikatov javnega sektorja našli skupni imenovalec glede štirih sklopov odprtih vprašanj, da bi bil dogovor še izvedljiv. O višini regresa za letni dopust, stroških za prevoz na delo, premiku izplačilnega dne in sproščanju še preostalih varčevalnih ukrepov bodo pogovore nadaljevali v sredo, prav velikega optimizma, da bi lahko prišlo do odločilnega zbližanja stališč, pa ni zaznati.
Vlada želi, da bi ves javni sektor imel po novem enotni dan izplačila plač, predvsem zavoljo administrativnih poenostavitev, saj je zdaj, zlasti pri tistih, ki prejemajo plače 5. v mesecu (javna uprava in šolniki), pogosto treba delati poračune zaradi dopustov, bolniških in podobno. Prvotno so se zavzemali, da bi bil to 15. v mesecu, zadnji kompromis pa je, da bi bilo 10. delovni dan v mesecu. Poenotenje datuma bi bilo po mnenju ministrstva za javno upravo najlažje izvesti prihodnji mesec, ker dobijo uslužbenci 5. junija regres in bi tako tisti, ki bi jim zamaknili izplačilo plač, manj občutili, da bi te prispele 10 dni kasneje.
Vladni strani je torej v interesu menjava datuma, sindikatom pa predvsem višina regresa. Ta bo najmanj 1024 evrov, kolikor znaša letos minimalna plača, sindikati pa so sprva zahtevali 1300 evrov, kar je vlada zavrnila, na včerajšnjih pogajanjih pa so potem predlagali 1100 evrov. Tudi na to pogajalska skupina vlade ni pristala - sprejemljivo se jim zdi, da bi zaposlenim v javnem sektorju namenili 1050 evrov, s 26 evri več od minimalnega zneska pa bi se krili morebitni stroški, ki bi jih posamezniki utegnili imeti zaradi premika izplačilnega dne s trajniki v bankah ali kakimi drugimi obveznostmi.
Tudi pri spremembi obračuna prevoza na delo, ki ga želijo poenostaviti z enakimi vatli za vse, niso dosti bližje. Izhodišče ministrstva za javno upravo je, da bi se vsem obračunavala kilometrina od doma do delovnega mesta in nazaj, le tistim, ki bi predložili poimenske mesečne ali letne vozovnice javnega prevoza, bi povrnili strošek zanje. Po tem, ko so se nekaj časa pregovarjali, kakšen odstotek cene bencina bi bil temelj za obračun, se je vlada zavzela za nominalno vrednost, in sicer 10 centov na kilometer. Sindikati pa bi na to zelo težko pristali predvsem zaradi tistih svojih članov, ki živijo razmeroma blizu delovnega mesta, saj bi se mnogim nadomestilo v primerjavi s sedanjim modelom obračunavanja lahko celo prepolovilo. Zdaj dobijo namreč povrnjen strošek mesečne vozovnice, kar je, na primer, v Ljubljani urbana, ki stane 37 evrov, ne glede na to, kako pridejo v službo.
Komentarji