Razširili testiranje na bakterijo, ki povzroča raka

Po tistem, ko je mariborski Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca (ZD) v okviru evropskega projekta Eurohelican, ki ga izvaja skupaj z NIJZ, k pilotnemu preventivnemu presejalnemu testiranju na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) sprva povabil 4000 svojih pacientov, starih med 30 in 34 let, raziskavo zdaj razširjajo. Vanjo vabijo vse zainteresirane paciente omenjene starosti.

Kot pravijo, je namen projekta Eurohelican oceniti izvedljivost strategije populacijskega presejanja in zdravljenja H. pylori za preprečevanje raka želodca v Evropi, poleg tega pa želijo s pilotno raziskavo pridobiti čim več podatkov o razširjenosti okužbe in o tem, kako učinkovito organizirati testiranje, da bi ga kasneje lahko izvedli po vsej državi. Okužba s H. pylori, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že pred 30 leti razglasila za »nedvomno povzročiteljico raka«, je namreč po podatkih stroke kriva za 89 odstotkov rakov želodca – brez raka na prehodu v požiralnik.

Po podatkih NIJZ se je na vabilo ZD Maribor oziroma na oddajo vzorca krvi od 4000 vabljenih odzvalo 1200 pacientov. Dodatno so maja povabili še 1550 pacientov, tako da jih je zdaj za testiranje skupaj prijavljenih blizu 1500. Vse, ki bi se raziskavi želeli pridružiti, pozivajo, naj se obrnejo na izbranega osebnega zdravnika.

Okužena polovica svetovnega prebivalstva

Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe, še opozarjajo na NIJZ, ključno za zmanjšanje pojavnosti bolezni, ki jih povzroča H. pylori, kot, denimo, razjede želodca in dvanajstnika, vnetje v želodčni sluznici oziroma gastritis, MALT limfom in rak želodca. Z njo je okužena skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Ozdravitev okužbe s H. pylori v mlajši odrasli dobi sicer zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov.

Proti bakteriji, ki povzroča raka, s štirimi zdravili namesto s tremi

A težava je, da v Evropi primanjkuje programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni oziroma da ni na voljo, kot navaja NIJZ, »učinkovitega načina presejanja za okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne preventive oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju«. Iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka želodca bi bilo možno, dodajajo, le z gastroskopskimi kontrolami po 40. letu, česar pa v Evropi ne izvajajo.

Medtem ko je v svetu rak želodca peta najpogosteje diagnosticirana vrsta rakavega obolenja in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, v Sloveniji letno odkrijejo 450 novih primerov te bolezni, 350 ljudi pa vsako leto zaradi nje umre. Podatki za leto 2020 kažejo, da so v svetu zaznali več kot milijon novih primerov in skoraj 800.000 smrti. V Evropi so istega leta diagnosticirali 136.000 novih primerov ali 12,8 odstotka vseh primerov na svetu.

V Evropi ima rak želodca, ker ga navadno odkrijejo pozno, slabo prognozo preživetja – med 19 in 30 odstotki. Če je večina okuženih brez simptomov, se pri drugih po navedbah NIJZ pojavljajo naslednji klinični znaki: poleg razjed bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi, zgodnja sitost ali tiščanje v zgornjem delu trebuha.

Odziv na vabilo v presejanje je zato pomemben tudi za odločitev Slovenije in EU, da presejalni program testiranja in zdravljenja H. pylori postane del državnih preventivnih programov.