Ljubljana – Iniciativa prosilcev za azil
Boj za svobodo (La Lutte de la Liberté) je dopoldne pred azilnim domom na ljubljanskem Viču opozorila na vse pogostejše konflikte med prosilci za azil in zaposlenimi v njem. Poleg tega da je dom prenatrpan, na slabe razmere v njem vpliva tudi minimalna zdravstvena oskrba, ki so je deležni tam stanujoči, pa tudi pomanjkanje socialnih delavcev. Za 250 ljudi, denimo, skrbijo le štirje, naštevajo v iniciativi. Medtem v uradu za oskrbo in integracijo migrantov pravijo, da je tam nastanjenih 167 prosilcev, kar pomeni, da je 36 postelj še prostih.
Prosilci za mednarodno zaščito tarnajo še nad dolgotrajnimi postopki za pridobitev mednarodne zaščite in nato delovnega dovoljenja, ki traja po devet mesecev. Poleg tega nimajo dostopa niti do javnega prevoza, nastanjeni pa so v sobah s po petimi ali šestimi sostanovalci. Opozarjajo tudi na po njihovem mnenju neprimerno in ponižujoče ravnanje varnostnikov do njih.
Kaplja čez rob so bili pretepi med njimi in prosilci, ki so potekali med 23. in 25. julijem, ter premestitev enega od prosilcev v postojnski center za tujce, kjer že sedmi dan gladovno stavka.
...
Pričevanje iniciative:
Ibrahim Elmanjori je šel pred mesecem dni sredi noči kadit na dvorišče azilnega doma. Tam je videl nekaj varnostnikov, ki so v zameno za denar peljali ljudi ven iz zaprtega dela, zunaj pa so jih čakali avtomobili. Dogodek je naznanil v. d. direktorice azilnega doma, ki je vse to zavrnila. Odtlej so sicer iz doma odstranili dva varnostnika, nekateri njuni sodelavci pa so Ibrahima začeli nadlegovati z žaljivkami, brcami, solzivcem in odtegovanjem predpisanih zdravil. To se je kasneje stopnjevalo v pretepe, Ibrahima pa so si odtlej podajali bolnišnica, dom in policijska postaja. Nazadnje je pristal v centru za tujce, kjer trenutno nima možnosti izhoda in kjer je poskusil storiti samomor.
Za incident zadostuje že najmanjši povod
V varnostni službi Galekom, ki skrbi za varnost v domu, so se zavedali, da bo njihovo delo v okolju azilnega doma težje, kot je delo drugod, ter da se bo od zaposlenih pričakovalo več potrpežljivosti, taktičnosti in empatije kot drugod. Zaradi tega so izredno pazljivo izbrali strokovni kader za izvedbo teh storitev, prav tako so poskrbeli za to, da so jih izobrazili o njihovih dolžnostih, kodeksu etike in ustreznosti njihovega obnašanja.
A zaposlenih nihče ni mogel niti psihično niti fizično pripraviti na to, kaj jih čaka pri opravljanju tega dela, saj se vseh realnih oblik izražanja stiske in trpljenja večjega števila ljudi ni dalo predvideti, pojasnjuje direktorica
Nataša Pungaršek.
»Žal se vseh incidentov ne da povsem preprečiti, saj so razmere pogosto tako napete, da za sprožitev incidenta zadostuje že najmanjši povod. Varnostniki na posameznem objektu izredno pazijo, da se ni kakršnihkoli zlorab varovalnih ukrepov. Nihče od njih zato ne kriči na prebivalce azilnih domov, jih ne maltretira ali se do njih grdo obnaša. Lahko pa si predstavljate, da se v razmerah, kjer se razlogi za nezadovoljstvo ter želja po čimprejšnjemu premiku 'naprej' stopnjujejo iz dneva v dan, ustvarja pravo gojišče razlogov za nezadovoljstvo ali celo razlogov za osebne frustracije prebivalcev in hitro se vsako dejanje varnostnika, uperjeno v zagotavljanje reda in varnosti, lahko razume kot sovražno ravnanje ali neprimerno vedenje,« opaža direktorica.
Vladni urad za migrante je novembra sklenil pogodbo o varovanju objektov, ljudi in premoženja v azilnem domu in dveh izpostavah. Izbrano je bilo podjetje Varovanje Galekom iz Kočevja, vrednost pogodbe za čas dveh let je 2,35 milijona evrov oziroma predvid
Pretep zanikajo
»V azilnem domu so nastanjene osebe, ki svojo matično državo zapustijo zaradi različnih oblik preganjanja. Zaradi travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli, imajo različne, tudi psihične težave. Socialni delavci poskušajo s psihosocialnimi razgovori in z vključitvijo osebe v psihiatrično obravnavo take in podobne dogodke preprečiti. Se pa kljub temu zgodijo, na letni ravni jih pa ni veliko,« so
dopoldne v izjavi za medije sporočili v vladnem uradu za oskrbo migrantov.
...
Poudarjajo, da domnevnih pretepov med prosilci za mednarodno zaščito in varnostniki ter policisti konec julija, ki jih navaja iniciativa, ni bilo. Tedanji incident z enim izmed prosilcev za mednarodno zaščito iz Libije pojasnjujejo s tem, da je po njihovem mnenju postal nasilen in je med drugim imel v brisači zavit nož.
Od terapije in nespečnosti do rezil
V večernih urah je zahteval terapijo, ki jo prejema, saj po njegovem mnenju količina zdravil ni bila ustrezna. Pri tem se je neprimerno vedel in postal nasilen, zato so poklicali policijo in reševalce, da so ga odpeljali. Ves čas so bili prisotni tudi predstavniki socialne službe ter nevladne organizacije. Prosilec se je v jutranjih urah vrnil v azilni dom, nato pa se zaradi težav z nespečnostjo ulegel na tla recepcije. »Pri sebi je imel brisačo, v njej pa nož. Varnostna služba ga mu je v skladu z uredbo o hišnem redu odvzela, zato se je začel razburjati in neprimerno ter nasilno vesti,« opisujejo. Ponovno so klicali može v modrem in ti so ga odpeljali.
V Galekomu dodajajo, da je omenjeni imel celo dva noža, z enim od njih pa je napadel njihovega varnostnika, ki pa je situacijo umiril brez kakršnih koli poškodb. Pri tem je žal uporabil plinski razpršilec, vendar ta predstavlja dovoljeni in sorazmerni ukrep pri tovrstnih incidentih. Varnostnik je nadrejenim takoj zatem podal poročilo.
...
Kot dodajajo v uradu, je sodelovanje azilnega doma z varnostno službo dobro in poteka po dogovorjenem režimu. O domnevnem tihotapstvu so bili obveščeni organi pregona.
Na delu tudi kriminalisti
Ljubljanski kriminalisti so na podlagi obvestila vodstva azilnega doma julija prejeli ustno ovadbo za več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Proti več fizičnim osebam vodijo predkazenski postopek, ki ga usmerja ljubljansko okrožno državno tožilstvo.
V Galekomu so medtem proti varnostnikom, ki niso upoštevali pravil azilnih domov, sprožili ustrezne disciplinske in delovnopravne postopke.
Frontexova vpletenost v kršitve človekovih pravic?
Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je domnevno vpletena v kršenje človekovih pravic migrantov na zunanjih mejah EU. Najbolj nasilni mejni stražarji so v Grčiji, Bolgariji in na Madžarskem, mnogi migrante obravnavajo nehumano, so danes poročali britanski časnik The Guardian, nemška televizija ARD in raziskovalni center Correctiv.
Ob navajanju internih dokumentov agencije poročajo, da so nacionalni mejni stražniki uporabljali palice in solzivec, da so si podredili migrante. Gre predvsem za tako imenovane pushbacke oziroma nezakonito preprečevanje migrantom, da bi lahko vstopili v državo, pri čemer se vedno pogosteje uporablja nasilje ali grožnje. Evropska komisija je danes obljubila, da bo raziskala očitke. »Vsaka oblika nasilja ali zloraba migrantov in beguncev je nesprejemljiva,« je dejala njena tiskovna predstavnica, medtem ko Frontex obtožbe zanika.
Komentarji