Različni pogoji za članstvo v svetu zavoda

V svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca je mestni svet novogoriške občine imenoval novega predstavnika, ki je po poklicu gradbeni tehnik, torej ima srednješolsko izobrazbo. Ob tem se postavlja vprašanje, kako to, da morajo imeti predstavniki ustanovitelja v svetu najmanj visoko izobrazbo in zakaj ti pogoji niso poenoteni.

Osnovni problem izhaja iz nedorečene zakonodaje. Zakon o zavodih namreč v 29. členu določa samo splošne pogoje za svet zavoda (v okvirčku).

Pravnik Bojan Tičar, ki je skupaj z Radom Bohincem avtor monografije Pravo zavodov, je pojasnil, da zakon prepušča ureditev sestave sveta aktu o ustanovitvi zavoda (pri občinskih zavodih je to odlok o ustanovitvi občinskega zavoda) ali statutu zavoda. »Če v teh aktih ni posebej določena sestava v smislu, katere izobrazbene pogoje morajo izpolnjevati člani sveta zavoda, potem takšnega pogoja ni. Zakon ga tudi ne zahteva,« je dejal Tičar.

V novogoriški občini so povedali, da se postopek imenovanja članov organov, ki jih imenuje mestni svet, opravi po določbah poslovnika mestnega sveta in da posebnih pogojev za kandidate, ki se potegujejo za mesto v svetu zavoda bolnišnice, ni.

Nasprotno pa so za člane, ki jih v svete zavodov posameznih bolnišnic imenuje država ustanoviteljica, pogoji od leta 2019 jasno določeni. Takrat je bil namreč na ministrstvu za zdravje sprejet Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. V njem je navedeno, da morajo imeti kandidati najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja oziroma izkušnje iz naslednjih področij: poznavanje pristojnosti in vloge sveta zavoda, poznavanje poslovanja in organiziranosti organizacije (program dela, finančni načrt, vključno s kadrovskim načrtom, letno poročilo, financiranje, finančno in kadrovsko poslovanje, socialno varstvo, zdravstveno zavarovanje, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim premoženjem, poznavanje finančnih izkazov itd.), poznavanje zdravstvenega sistema in zakonodaje.

Zakon, star 29 let

Zaradi opisane situacije prihaja torej v sestavi posameznih svetov zdravstvenih zavodov do razlik, kar po mnenju Rada Bohinca, znanstvenega svetnika in profesorja na Fakulteti za družbene vede UL, zagotovo ni dobro. »Nobenih načelnih argumentov ni, da bi imeli člani izobrazbo različnih stopenj. Ta zadeva bi morala biti enotno določena za vse.«

Ob tem je po njegovem kritiko treba usmeriti najprej na občino, potem pa še na zakonodajo. »Občina bi namreč lahko sama postavila take pogoje, kot jih zahteva država. Da bi to storila, ne potrebuje nobenega zakona. Poleg tega bi ji moralo biti v interesu, da postavi ustrezne pogoje za svoje predstavnike.«

Tičar je dodal, da bi bilo pravno gledano morda le treba opozoriti, da gre za 29 let star zakon (iz leta 1992), ki je bil sprejet tik pred osamosvojitvijo Slovenije (v okviru osamosvojitvene zakonodaje) in da je bil že zdavnaj potreben prenove in uskladitve s sodobnimi pravnimi praksami.

Pa je po Tičarjevem mnenju diskriminatorno, da se za člane istega sveta zavoda zahtevajo različni pogoji? Dejal je, da se glede vprašanja diskriminatornosti (interne) ureditve v posameznih svetih zavodov ne opredeljuje, ker tukaj pravzaprav ne gre za pravno vprašanje. »Za analizo pravne ureditve bi potreboval več informacij. Ne vem, kakšen pravni akt je protokol. V dvomu menim, da je to interni akt, in ne predpis.«

Dr. Klemen Miklavič, župan občine Nova Gorica, je dejal, da kandidate izbira mestni svet. Ga pa moti, da so na občini najbolj zainteresirani za dobro delo bolnišnice, vpliva na to pa nimajo skoraj nobenega, saj imajo v svetu samo enega predstavnika.

Bohinc pritrjuje, da večine resda nimajo, niti je ne morejo imeti, a je vpliv posameznega predstavnika po njegovem vseeno lahko pomemben, sploh če gre za kvalificirano osebo s širokim znanjem.