Raziskava NIJZ: Duševna blaginja prebivalstva večja kot pred dvema letoma

Na NIJZ so v 23. valu raziskave o vplivu epidemije covida-19 ugotovili, da so težave v duševnem zdravju pogostejše pri tistih, ki so svojo finančno situacijo v zadnjem obdobju ocenili kot slabšo. Sicer pa se je v primerjavi s stanjem izpred dveh let stanje duševne blaginje povišalo tako na ravni celotnega prebivalstva kot tudi pri vseh starostnih skupinah.

Na NIJZ uvodoma pojasnjujejo, da od pojava prve okužb s koronavirusom 4. marca 2020 teče že tretje leto, covid-19 pa je postal stalni spremljevalec družbe. Zato so v novem sklopu raziskav SI-PANDA želeli preučiti posledice prebolele okužbe s koronavirusom. Raziskovalce je zanimalo tudi stališče ljudi do cepljenja proti covidu-19 in razlogi za njihovo oklevanje.

Priporočilom najbolj naklonjeni starejši od 64 do 74 let

Anketiranci najbolj podpirajo učinkovito prezračevanje zaprtih prostorov (80,3 odstotka) in učinkovito prezračevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (77,7 odstotka), izolacijo za osebe s potrjeno koronavirusno okužbo (70,9 odstotka) ter uporabo mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (65,7 odstotka). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

V zadnjih izvedbah raziskave je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv.

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na okužbo z novim koronavirusoom (69,8 odstotka), tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, četrtina pa bi se samoizolirala. Delež oseb, ki ob pojavu prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal ne bi storili nič, od 20. izvedbe raziskave naprej narašča. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na koronavirusno okužbo, kljub temu da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 69,1 odstotka oseb.

Večina oseb, ki so se okužile s koronavirusom najmanj enkrat (50,9 odstotka), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oziroma z lažjimi simptomi. Približno 60 odstotkov anketirancev je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Po preboleli okužbi sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi in edini okužbi kot tudi po drugi okužbi. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj več kot polovici oseb, ki so vsaj enkrat prebolele covid-19, trajajo do tri mesece. Te težave najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.

Slaba tretjina (30,2 odstotka) udeležencev raziskave je v zadnjih 14 dneh poročala o težavah v duševnem zdravju. Od teh tretjina poroča o težavah, ki nakazujejo povečano tveganje za prisotnost depresivne motnje.

Težave v duševnem zdravju so bile pogosteje prisotne pri mlajših osebah, pri osebah ženskega spola ter pri tistih, ki svojo finančno situacijo v obdobju zadnjih treh mesecev ocenjujejo kot slabšo v primerjavi s predhodnim stanjem. V zadnjih štirih mesecih se je delež oseb s težavami v duševnem zdravju povečal predvsem pri osebah od 18. do 29. leta starosti.

Raven duševne blaginje udeležencev raziskave se v zadnjem obdobju ni pomembneje spreminjala. V primerjavi s stanjem pred dvema letoma je duševna blaginja narasla tako na ravni celotnega prebivalstva kot tudi pri vseh starostnih skupinah.

Spletna raziskava je potekala od 14. do 17. decembra 2022 na vzorcu 1014 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.