Tretjina mladih je v hudih duševnih stiskah, med starejšim prebivalstvom je takih od štiri do sedem odstotkov.

Galerija
Podatki iz sveta kažejo, da je najmanj tretjina mladih v času zaprtja javnega življenja v hudih duševnih stiskah, medtem ko je med starejšim prebivalstvom takih le štiri do sedem odstotkov. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
Zapletenost delovanja človeških možganov ne daje enopomenskega odgovora, kako epidemija covida-19 vpliva na naše psihično počutje. V veliki nizozemski raziskavi se je kar četrtina vprašanih izrekla, da je epidemija pripomogla k njihovemu boljšemu počutju: manj so izpostavljeni stresu in nesmiselnemu dirjanju. Epidemijo bolj katastrofično občutijo mladi kot starejši. A strah pred boleznijo vendarle večini povzroča dodaten stres ...
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji