Ravnatelji so odločni, da matura mora biti

Ljubljana – Na štirih javnih in desetih zasebnih visokošolskih zavodih je za prihodnje šolsko leto razpisanih 18.636 vpisnih mest, na 28 javnih in 18 zasebnih višjih šolah pa 11.664 vpisnih mest. Vpis bi se moral končati že 18. marca, vendar so ga zaradi epidemije podaljšali do danes. Še vedno pa je eden od pogojev za študij tudi opravljena matura. Drugih možnosti skoraj ni.

Matura po zakonodaji ni le obvezen zaključek srednješolskega izobraževanja, ampak tudi pogoj za vpis na visokošolski študij, pojasnjuje predstavnica za odnose z javnostmi Univerze v Ljubljani Darja Lisjak: »Matura je obvezna na vseh članicah, tudi na umetniških akademijah, kjer so dodatno zahtevani preizkusi umetniške nadarjenosti. Sedanji informacijski sistem za izvedbo izbirnega postopka za vpis v 1. letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov temelji na maturitetnih ocenah splošne in poklicne mature.«



Pobude, da bi maturo letos preprosto odpovedali po vzoru Francije – sistema sicer nista primerljiva –, ne pojenjajo. Taka odločitev, če bi jo priporočila zdravstvena stroka, ni izključena, vendar ni znano, na kakšen drug način bi fakultete nato izbirale kandidate. Sprejemni izpiti niso možni, pojasnjuje Lisjakova: »Če izvedba mature ne bo mogoča, izbirnega postopka kandidatov za vpis ne moremo izvesti s programsko opremo, ker je ta stara 25 let in je ne bo mogoče prilagoditi morebitnim zakonskim spremembam vpisnih pogojev in izbirnih meril. Če maturitetnih ocen ne bi bilo mogoče pridobiti, sta še dve možnosti: izvedba izbirnega postopka z novim informacijskim sistemom, ki ga razvija ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, in upoštevanje zaključnega spričevala 3. in 4. letnika na študijskih programih z omejitvijo vpisa. Za to bi bilo treba predhodno spremeniti ustrezno zakonodajo.«
 

Le pisni del?

Če bi upoštevali samo zaključne ocene, bi številnim dijakom, ki na poklicni maturi opravljajo peti predmet, s čimer pridobijo priznano splošno maturo, onemogočili vpis na univerzitetne programe. Predsednica državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Krajnc je pojasnila, da je matura za dijake boljša možnost, glede sprejemnih izpitov pa je dodala: »Če mature ne bo mogoče izvesti, tudi sprejemnih izpitov ne bo. Sredi aprila je prepozno, da bi se univerza pripravila nanje.«



Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je dejala, da mature ne bi bilo težko varno izpeljati, saj bodo šole prazne, in dodala: »Stališče ravnateljev je, da matura mora biti! Smo pa ravnatelji predlagali, da bi dijaki opravljali le pisni del.« Da bodo maturanti opravljali samo pisni del, so se odločili tudi v Avstriji, kjer se bodo v šolah 4. maja začeli pripravljati na maturo, 25. maja pa se bo ta začela. Tavčar Krajnčeva pravi, da pobude, da bi bil na maturi le pisni del, na maturitetni komisiji še niso prejeli.

Zadnjo besedo glede mature bo imelo ministrstvo, ki je včeraj srednjim šolam poslalo okrožnico, s katero ponovno preverjajo, ali je še kakšen maturant ostal brez dostopa do spleta, se tako ne vključuje v delo na daljavo in se ne more pripravljati na maturo. Do zdaj srednje šole o teh težavah menda niso poročale.