Po končani karieri v kickboksu sta dvojčka
Bojan in
Aleš Kujavec iskala nove poslovne izzive. V domači garaži sta začela gojiti z beljakovinami bogate ličinke hroščev mokarjev, s katerimi sta nameravala obogatiti proteinske čokoladne ploščice. A ker mokarji še niso bili priznani za novo živilo, poslovna ideja ni zaživela, mokarji v njuni garaži pa se zato niso nič manj veselo razmnoževali. Njihove iztrebke, ki jih je bilo vse polno, sta brata odlagala na kompostnik in prav na njem je zrasla nova, tokrat uspešna poslovna ideja: organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarjev.
Kjer koli na vrtu sta Bojan in Aleš potresla izločke mokarjev, povsod so rastline pospešeno pognale, pridelek sadja in zelenjave pa je bil obilnejši in okusnejši. Ko sta preverjala uporabnost iztrebkov teh hroščev, sta izvedela, da jih za gnojenje pridelkov že uporabljajo v ZDA in Veliki Britaniji. Preko spleta in iz tuje literature sta dobila informacije o izdelavi gnojila, Bojan, ki je tedaj delal v vrtnariji, pa se je poučil, kaj rastline potrebujejo za dobro rast.
Kar ne ubije, krepi
Eno leto sta brata gnojilo testirala na različnih vrstah zelenjave, da bi za vsako ugotovila pravšnji odmerek za najboljši učinek. Sestavo gnojila so nato preverili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, certifikat o primernosti za ekološko pridelavo vseh vrst sadja, zelenjave in za travne površine pa je izdelku, ki sta ga poimenovala
Big plant, podelil Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor.
Gnojilo vsebuje sledi hitina, ki spodbuja naravno odpornost in rast.
Primerno je za ljubiteljsko ekopridelavo.
Od spomladi je naprodaj v 23 trgovinah po Sloveniji.
Brata želita razviti linijo naravnih gnojil za rastline.
»Ena glavnih prednosti je, da se ličinke hranijo samo z ekološkimi hranili: pšeničnimi otrobi, sadjem in zelenjavo, zato je tudi gnojilo visoke kakovosti, nima vonja in vsebuje vse, kar rastlina potrebuje za rast,« pove Bojan. Poleg mikrohranil (dušik, fosfor, kalij, cink, magnezij, baker, mangan, bor) gnojilo vsebuje mikroorganizme, ki izboljšujejo pretočnost hranil v zemlji, koristne bakterije, ključna sestavina, po kateri se ločuje od drugih gnojil, pa je
hitin, roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje ličink mokarjev. »Ko se ta začne sproščati, rastline mislijo, da so jih začele napadati žuželke in škodljive bakterije. Obranijo se tako, da pospešijo rast in razvoj korenin, povečajo odpornost in tvorjenje plodov. Kar te ne ubije, te okrepi,« Bojan v smehu povzame načelo delovanja.
Za ljubiteljske ekovrtičkarje
Rezultati testiranj, ki sta jih opravila mlada podjetnika, in podatki iz literature kažejo, da se z uporabo gnojila iz mokarjev pridelek poveča za 20 odstotkov. Večja je hranilna vrednost in vsebnost vitaminov v pridelkih, jagode pa so slajše, našteva Bojan. Gnojilo je očitno všeč tudi deževnikom, saj jih vleče v bližino rastlin, okoli katerih je posuto, in jim z rahljanjem zemlje tudi sami pomagajo rasti.
Hrošč mokarMed mlinarji in pridelovalci žitnih izdelkov velja za škodljivca, saj se hrani z mlevskimi izdelki in je eden večjih skladiščnih škodljivcev med žuželkami. Ličinke pa se tudi gojijo. Pri nas se uporabljajo predvsem za hrano rib, plazilcev in kokoši, naprodaj so v trgovinah za male živali, v tujini pa tudi za prehrano ljudi, saj poleg beljakovin vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3 in 6 ter železa. So rumenkasto rjave barve, zrastejo do treh centimetrov v dolžino in treh milimetrov v debelino.
Brata izdelek večinoma oglašujeta preko facebooka in instagrama z ozaveščanjem o prednostih ekološke pridelave zelenjave in svetovanjem o njej. Glavnino uporabnikov predstavljajo ljubiteljski vrtičkarji, ki gojijo ekološko zelenjavo na domačem vrtu. Bojan pove, da je januarja lani ustanovljeno podjetje dobilo pravi zagon ob vstopu v
Tovarno podjemov, podjetniški inkubator univerze v Mariboru, kjer so mu dodelili mentorja, ki je pomagal razviti poslovno idejo in načrt. K izvedbi pa so bistveno prispevala nepovratna sredstva (40.000 evrov) Slovenskega podjetniškega sklada.
Načrt linija ekoloških gnojil
Brata sta zdaj razvila že drugi izdelek, tekoče naravno gnojilo iz morskih alg in huminske kisline (ekstrakt humusa), s katerim bosta na trg prišla čez mesec dni. Deluje kot izboljševalec zemlje in povečuje vnos hranil v rastlino. Tretji izdelke, ki ga bosta razvila, pa bo prav tako naravno gnojilo za plod. »Rada bi naredila linijo, ki bi omogočala, da bodo rastline v vseh fazah rasti dobile najboljša hranila po naravni poti,« načrte razgrinja Bojan.
Ličink mokarjev v garaži ne gojita več, saj je to zahtevno. Ličinke so zelo občutljive na sestavine, ki jih predelujejo. Če so v njih kemikalije, denimo ostanki pesticidov, hitro umrejo. Ker v Sloveniji še ni farm mokarjev, se za dobavo iztrebkov njihovih ličink dogovarjata z dobavitelji iz Nemčije, ki proizvajajo eko moko iz teh hroščev.
Čokoladne ploščice z dodatkom posušenih ličink mokarjev so za zdaj na stranskem tiru, vseeno pa je Bojan prepričan, da imajo alternativni viri beljakovin obetavno prihodnost, ovira je le, da imajo ljudje v Evropi še predsodke pred uživanjem žuželk. Tistim, ki se jim gabijo, sporoča, da so ocvrte ličinke mokarjev prav okusne.
Komentarji