Radovan Cerjak kršil integriteto, ko je vzel mapo s pogodbo med STA in Dnevnikom

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne ugotovitve v zvezi z ravnanjem Radovana Cerjaka, nekdanjega člana nadzornega sveta (NS) Slovenske tiskovne agencije (STA).

Ta je po njihovih navedbah kršil integriteto s tem, ko je na seji nadzornega sveta STA marca 2021 – kljub obvestilu predsednika nadzornega sveta, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev označene kot poslovna skrivnost, in pred sprejetjem kakršnegakoli sklepa – vzel mapo s pogodbo in aneksom ter zapustil sejo.

Ugotovitve KPK je potrdilo tudi upravno sodišče, ki je zavrnilo tožbo Radovana Cerjaka, s katero je ta izpodbijal njihove ugotovitve.

Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz leta 2022, ki se je nanašala na medijsko objavo v zvezi z menjavo nadzornika, ki naj bi razkril zaupni dokument. V okviru postopka so pridobili pojasnila in dokumentacijo STA in Združenja nadzornikov Slovenije, vpogledali v javno dostopne podatke ter s Cerjakom opravili razgovor.

Ob pregledu dokumentacije, ki se je nanašala na 7. redno sejo nadzornega sveta STA osmega marca leta 2021 in pred katero je Radovan Cerjak zahteval, da se mu predloži kopija pogodbe med STA in časopisom Dnevnik, so ugotovili, da je predsednik nadzornega sveta člane na seji ustno obvestil, da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev (torej tudi pogodba z Dnevnikom) označene kot poslovna skrivnost. Radovan Cerjak pa je kljub temu vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, ter zapustil sejo.

»Takšno ravnanje ni v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od člana nadzornega organa zahteva skladno z 28. členom takrat veljavnega poslovnika o delu nadzornega sveta STA. Ta pred njegovim odhodom s seje namreč še ni sprejel nobenega sklepa o tem, na kakšen način se bodo listine pregledovale, zato ravnanje Radovana Cerjaka predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK),« so zapisali v sporočilu za javnost.

Od uradnih oseb, med katere spadajo tudi člani organov upravljanja (NS), se namreč pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. »Radovan Cerjak bi se tako moral vzdržati vsakršnih ravnanj v nasprotju s poslovnikom, ki ureja delovanje nadzornega sveta in določa pravno dopustne cilje, v skladu s katerimi morajo vsi člani NS delovati,« so še dodali.

Pomen integritete poslovodnih oseb in članov organov upravljanja obravnava tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu. V skladu z njim osebe, za katere je Komisija s pravnomočnim aktom ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK, ne morejo zasedati mest v nadzornem svetu SDH in družb v upravljanju SDH ter v upravi SDH.

Kaj je želel Cerjak doseči?

Cerjak je s tem, ko je vzel mapo z aneksom, po navedbah medijev želel izvedeti, kakšno pogodbo je direktor STA Bojan Veselinovič sklenil z Dnevnikom, kjer je bil Veselinović včasih zaposlen in s katero se po Cerjakovih navedbah kaže, da je bila STA odškodovana za kar četrt milijona evrov. Cerjak je po navedbah medijev pred sejo nadzornega sveta menda zahteval, da nadzorniki dobijo kopijo te pogodbe. Sledila je vrsta izmenjav elektronskih sporočil z direktorjem in predsednikom nadzornega sveta, a kopije ni dobil. Kopije dveh pogodb in nekaj aneksov, sklenjenih z Dnevnikom, je nato dobil šele na sami seji. Predlagal je, da to točko umaknejo z dnevnega reda, dokler dokumentov ne preštudira, ker s predlogom ni bil uspešen, je sejo zapustil, kopije pa vzel s seboj.

»Prepričan sem, da je pogodba sklenjena izrazito na škodo STA. Po moji oceni je v času trajanja pogodbe za STA nastala gospodarska škoda za cca. 250.000 evrov,« je dejal tisti čas.