Prvi mož NLB o ovadbah: »Mediji in politika so zahtevali kri«

Ljubljana – Proti nekdanji upravi Gorenjske banke pod vodstvom Gorazda Trčka je padlo pet kazenskih ovadb, tudi tiste, ki jih je spisal regulator bančnega sistema. Gre za upravo, ki je javnosti morda bolj znana po tem, da si je edina upala upreti izračunu bančne luknje in tako nasprotovati Banki Slovenije. Zgodba je zanimiva tudi zaradi ocen, da je bila bančna sanacija preplačana.



Proti upravi Gorenjske banke je dva kazenska postopka sprožila Banka Slovenije, oba sta pravnomočno končana. Padle so tudi tri druge ovadbe. Dobrih pet let je minilo od odstopa uprave pod vodstvom predsednika Gorazda Trčka, ki je podpisal ugovor Banki Slovenije zaradi nerealne višine izračunanega kapitalskega primanjkljaja. Tuji revizorji so ji namreč naračunali potencialni kapitalski primanjkljaj, ki je presegal 328 milijonov evrov, uprava pa ga je zavrnila. Sledile so ovadbe. Proti upravi, v kateri sta bila še Srečko Korber in Tilen Zugwitz, so v Banki Slovenije sprožili tudi postopek trajnega odvzema licence, vendar uprava ni čakala na njegov izid, ampak je konec januarja 2014 sama odstopila.
 

V Banki Slovenije brez komentarja

Usoda kazenskih postopkov postavlja pod vprašaj kredibilnost postopkov Banke Slovenije, vprašanje namreč je, zakaj so se s tako ihto lotili Gorenjske banke, čeprav ni sodelovala pri nastajanju bančne luknje. Nina Veršnik Čemas, ki je bila avtorica zapisnika Banke Slovenije, v katerem so upravi Gorenjske banke očitali kazniva dejanja in so bila zavržena, zdaj sicer nadzira banke v ECB.

Tožilka Tanja Frank Eler, ki je izgubila tri kazenske postopke proti upravi Gorenjske banke, pa je med kandidati za člana javnega tožilstva EU, ki bo prejemal 12.800 evrov plače. Tudi drugi kandidat za to funkcijo, tožilec Jaka Brezigar, je preiskoval »bančni kriminal«, med drugim afero domnevnega pranja iranskega denarja v NLB.





Gorenjska banka je šla pod novo upravo skozi proces samosanacije in bila v začetku leta 2016 dokapitalizirana le za dobrih 13 milijonov evrov. Bila je edina banka v slovenski lasti, ki je konec leta 2013 padla na obremenitvenih testih, breme njene sanacije pa ni padlo na ramena davkoplačevalcev.

To se je zgodilo v vseh drugih primerih, z največjo banko NLB na čelu. Tudi NLB je podala vrsto kazenskih ovadb in naznanil sumov kaznivih dejanj. Za preiskavo sumov slabe bančne prakse je angažirala tudi nekdanjega kriminalista in predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa, ki je prek svojega podjetja R.U.R. na račun brskanja po kreditnih mapah zaslužil okoli 900.000 evrov. NLB je vložila tudi odškodninske tožbe proti nekdanjima upravama, ki sta ju vodila Marjan Kramar in Draško Veselinović, ki jih je nedavno umaknila.


 

Brodnjak o odgovornosti vlade

Minister za zunanje zadeve Anže Logar je v Bruselj poslal ob poročilu o vladavini prava pri nas še svoje interpretativno subjektivno spremno pismo, v katerem je evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu napisal, da je kazenski pregon bančnih goljufij po njegovem mnenju neučinkovit. Je ta vedno stal na trdnih temeljih?

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je v pričanju v eni od kazenskih zadev, ki teče zoper nekdanji kreditni odbor in upravo NLB, na vprašanje odvetnika Miha Kozinca, zakaj se je uprava odločila za sprožitev postopkov, odgovoril: »Mediji in politika so želeli kri.«

V zapisniku pričanja lahko preberemo tudi Brodnjakovo oceno odgovornosti za bančno luknjo: »Škode so nastale zaradi neplačila kreditnih obveznosti. In če mene vprašate, kdo je za to vsaj delno odgovoren, je to vlada. Prvič, ker je pozno odreagirala, drugič, ker je prepovedala podaljšanje posojil. Saj je popolnoma jasno – tako ubijemo vse, kar je še napol živo ...To lahko napišete na katerikoli zapisnik. Upam, da bo nekoč tudi v politiki nekdo odgovarjal. Gre za absolutno odgovornost takratne vlade, ker nam je skoraj uničila ekonomijo.«

Gre za vlado Boruta Pahorja in prepoved dajanja, obnavljanja oziroma spreminjanja že danih ali novih posojil določenim gospodarskim družbam. Minister za gospodarstvo je bil Matej Lahovnik, ki zdaj vodi strokovno skupino za pomoč vladi pri pripravi protikoronskih ukrepov.