Proti vinjetam na obalni cesti z osimskim sporazumom

Koper - »Čeprav bi vlada desetkrat zavrnila predlog o ukinitvi vinjet na obalni cesti, moramo vztrajati pri tej zahtevi.« S temi besedami je poslanka SD Meira Hot po sestanku primorskih poslancev s koprskim županom Alešom Bržanom pojasnila, zakaj poslanci vztrajajo navkljub očitni zavrnitvi s strani vlade in Darsa in dodala: »Pri ukinitvi vinjet vztrajamo zato, ker to zahtevajo dokumenti iz osimskih sporazumov z Italijo, katerih naslednica je tudi Slovenija.«



Meira Hot napoveduje, da bodo utemeljenost zahteve dokazali z dokumenti, ki jih bodo pridobili iz dežele Furlanije Julijske krajine, kjer to določilo Osimskih sporazumov že vsa leta upoštevajo, saj za avtoceste na območju nekdanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja (ta sega do Tržiča) avtoceste ne zaračunavajo. »Ti dokumenti dokazujejo, da slovenska Istra z izvzetjem vinjet za hitro cesto ne bi pomenila neke nesistemske izjeme. Prav tako proračun države ne bi trpel škode, saj italijanski vozniki tako in tako ne kupujejo vinjet in se vozijo po lokalnih cestah. Pač pa bi proračun pridobil, ker bi se povečal dnevni obisk italijanskih turistov in z njimi potrošnja v štirih obalnih občinah,« trdi Meira Hot. Njene trditve je podkrepil tudi poslanec italijanske narodnosti Felice Žiža, ki je dejal, da so v stikih s predstavniki FJK in da čakajo na dokumente.


 

Cesto v Istro bi lahko zgradili hitreje in ceneje

Župan Aleš Bržan je povedal, da je primorskim poslancem predstavil pogled štirih obalnih županov na čim prejšnjo ureditev tranzitnega prometa v Istri. Župani namreč ne podpirajo gradnje obalne hitre ceste od Izole do Lucije, prav tako ne pred nekaj leti predlagane ceste pod Baredi v dolino Dragonje. Pripravljeni bi bili tudi odstopiti od že obljubljenega dograjevanja Šmarske ceste od Kopra proti Šmarjam, če bi država sprejela hitro in cenejšo rešitev. To pa je cesta, ki bi šla po trasi od Bertokov proti Dragonji, za katero država že 17 let neuspešno sprejema prostorski načrt. Vendar bi država morala sprejeti nekatere izboljšave in popravke trase, ki bi obvarovali naselja in stanovalce. Koprski župan trdi, da bi se bilo mogoče ogniti območju mestnega jedra in da bi bile rešitve celo cenejše, kot če bi gradili vse tisto, kar ima država v načrtu in obljublja istrskim občinam in za boljši pretok prometa v Istri. Po njegovem bi takšno cesto lahko zgradili hitro: prvi del (obvoz mimo Kopra) že v dveh letih, celotno tranzitno cesto do Dragonje pa v petih letih.

Koprski župan je primorske poslance seznanil še z dvema zahtevama regije. Najprej z obveznostjo države do koprske občine, ki zaradi podržavljanja naravnega parka Škocjanskega zatoka terja vračilo nadomestnih 121 hektarjev stavbnih zemljišč. Ta obveznost države nastopi v trenutku, ko Koper sprejme OPN. Poslance je seznanil tudi z zahtevo, da država pomaga zagotoviti vodni vir slovenski Istri, saj je ne more prepustiti v odvisnosti od komercialne pogodbe z Istrskim vodovodom iz Buzeta.