Narisali so, kaj bi imeli na sanjski obali

Izola, Koper – »Hoteli smo dati ljudem priložnost, da povedo, kaj si pravzaprav želijo na tem koščku novo pridobljene obale. In to še preden urbanisti postavijo svoja izhodišča,« je povedal koordinator akcije Narišimo obalo Borut Jerman. Zvabila je skoraj tisoč ljudi na nekdanjo obalno cesto. Ves dan so risali in pisali po 2,2 kilometra dolgem in meter širokem traku papirja, ki so ga položili na tla.


Obalna cesta je že poldrugo leto zaprta. Zdaj ljudje vidijo, kako lepo je, če tu ni več avtomobilov in če lahko pridobijo skoraj štiri kilometre obale za sprostitev in rekreacijo. »Nas v Kulturno-izobraževalnem društvu PiNA je zanimalo, kako lahko ljudje prispevajo k načrtovanju svoj delež. Že pred šesto uro zjutraj smo opazili, da je ta cesta zelo priljubljena za številne kolesarje in motoriste, ki se tu vozijo v službo, šolo ali na rekreacijo. Pričakovali smo 450 ljudi, prišlo pa jih je približno dvakrat več. Rdeča nit vseh sporočil je, da naj bi to ostal prostor za sprehajanje, športne aktivnosti, rekreacijo in kopanje,« je dejal Jerman.

 

Glavna beseda naj ostane naravi, mladi bi otok

»Izkazale so se razlike med starejšimi in mladimi. Starejši v glavnem zagovarjajo stališče, da je treba pustiti glavno besedo naravi, čim manj asfalta, več zelenja, plaže, pomolčke in sploh ne megalomanskih načrtov. Ko smo začeli akcijo, so nekateri celo rekli, zakaj ne bi pustili točno tako, kot je, in nič spreminjali. Šolarji iz OŠ Livade pa so skoraj po pravilu risali različne, tudi futuristične oblike otokov – z amfiteatri, gledališči, plesišči, sprehajališči, akvariji, plažami,« je dejal Jerman. Mladi si želijo z otokom podaljšati obalo, več plaže, nekaj novega, ker se jim zdi obala pusta. Tako smo videli napol potopljeno morsko biološko in turistično opazovalnico, z akvarijem, s knjižnico in računalnico, plavajočo ploščad s peščeno plažo, otok za žure, akvapark, otok z živalmi in pticami na prostem, prostore za meditacije ... Hkrati bi bil otok tudi valobran, ki bi omogočil dodatne rekreacijske površine in razvoj turizma na vzhodni izolski obali (Viližanski zaliv). Iz dosedanjih javnomnenjskih raziskav in razprav je videti, da večina podpira otok, nasprotuje pa mu naravovarstvena stroka.
»Prav na takšna nasprotujoča si stališča smo tudi želeli opozoriti. Risanje obale pomeni tudi iskanje kompromisov. Ni dobro biti a priori proti ali a priori za. Če iščeš rešitve, se da najti rešitev, ki bo upoštevala naravno in kulturno dediščino in bo do okolja prijazna. Med drugim obstaja celo možnost plavajočega otoka oziroma izdelava otokov na več načinov,« je dejal Jerman.


 

Valobran pred vzhodno obalo mesteca bi pospešil možnosti razvoja tega območja.

Otok ni edina občutljiva zamisel. Mnogi bi radi ob tej obali ohranili mobilnost med Izolo In Koprom. Tu je veliko možnosti z električnimi vlakci, vozili, z ladijskim prometom. Na tej obali je nujno treba varovati pozejdonko, torej morske travnike, ki so zibelka življenja. Biolog Lovrenc Lipej domneva, da je umik avtomobilov pozitivno vplival na te travnike. Tu so še arheološka najdišča in predvsem potopljeni ostanki ladje Rex, ki jo želijo na vsak način predstaviti. Pojavila se je celo zamisel, da bi v bližini potopljenega Rexa nalašč potopili večjo staro ladjo in pustili razbitine, ki bi bile zatočišče morskemu življu in bi spominjale na potopljeni nekdanji pomorski ponos italijanske države.
V društvu PiNA bodo vse zapisane in narisane zamisli in pobude posneli, jih dali analizirati premišljeno izbrani skupini strokovnjakov, ki bodo te zamisli strnili, jih posredovali občinam, državi in tudi evropski komisiji. Predvsem pa naj bi bile te zamisli temelj, na katerem bi čim prej začeli pripravljati regionalni prostorski načrt dveh občin. Osrednja akcija ob tednu sredozemske obale naj bi prispevala k vzpostavljanju kakovostnega zelenega in modrega koridorja, kar bi morali podpreti tako v lokalnih skupnostih pri snovanju regionalnega prostorskega načrta kot tudi na državni ravni in v evropskih makroregionalnih strategijah.