Protest ob prvi redni seji državnega zbora

Po ustanovni seji državnega zbora se bodo parlamentarci prvič v tem sklicu sestali na redni seji – doslej so imeli že 17 izredni sej –, kar pomeni, da bo tudi predsednik vlade Robert Golob prvič odgovarjal na njihova vprašanja. Vodja njegovih poslancev Borut Sajovic ga bo spraševal o blažitvi posledic draginje, začasni vodja poslancev NSi Jožef Horvat o javnem zdravstvu, poslanca SDS Franc Breznik in Alenka Jeraj pa o razrešitvi veleposlanika v ZDA in domnevnem uvajanju teorije spola in ideologije LGBTQIA+ v šolski sistem.

Pričakovati je, da bo to vprašanje Jerajeve uvod SDS in tudi NSi v nasprotovanje potrjevanju družinskega zakonika na tej seji, s katerim se po odločitvi ustavnega sodišča istospolnim partnerjem uzakonja sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Za jutri je napovedan celo protest, na katerega so v SDS celo vabili svoje člane.

»Menim, da ni prav, da se med ljudi širi sovražni govor in poziva na protest proti odločitvi ustavnega sodišča. To je ugotovilo neustavnost in diskriminacijo v družinskem zakoniku. Prav je, da odločitev ustavnega sodišča sprejmemo, spoštujemo in tudi izvršimo,« je do tega kritična predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je na tokratni seji državnega zbora ne bo. Vodili jo bodo trije podpredsedniki, sama pa bo nadomeščala predsednika republike na komemoraciji za nekdanjega japonskega premiera Šinza Abeja.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. FOTO: Leon Vidic/Delo

Rebalans zaradi bonbonier in draginje

Morda najbolj ključna točka tokratne seje državnega zbora, ki bo trajala do prihodnjega torka, je sicer rebalans proračunov za letošnje in prihodnje leto. Odbor za finance je predlogom prikimal že v soboto ob nasprotovanju opozicije.

Finančni minister Klemen Boštjančič je na odboru dejal, da je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela več dodatnih obveznosti: »Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonier.« Pri tem je vlada letos sprejela več ukrepov za zmanjševanje posledic energetske draginje. Boštjančič je dejal, da obravnavani rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam.

Po novem so letošnji proračunski odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je 640 milijonov evrov več od sprejetega proračuna, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo za 12,5 milijarde evrov oziroma približno milijardo evrov več. Predlog rebalansa vključuje vse ukrepe, ki niso imeli zadostnega kritja na postavkah in v proračunski rezervi, kot tudi ukrepe, ki so do konca leta načrtovani za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, je zagotovil minister.

Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ugotavlja fiskalni svet: »Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko.«

Omilili stališče do kitajskega Huaweia

Na seji bodo poslanci obravnavali tudi predlog sprememb zakona o varstvu potrošnikov, o avtorskih in sorodnih pravicah ter o elektronskih komunikacijah, s sprejetjem katerih Slovenija močno zamuja. Z zadnjimi že tako močno, da je evropska komisija na Sodišče EU vložila tožbo, saj je Slovenija že 21. decembra 2020 zamudila rok za prenos evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.

Medtem ko je prejšnja vlada v predlog zakona o elektronskih komunikacijah vnesla določilo, s katerim bi Huawei lahko označila kot tveganega dobavitelja in mu preprečila dobavo tehnologije za 5G slovenskim operaterjem, je aktualna vlada kitajskemu velikanu znova omogočila vstop na slovenski trg. Koalicijski poslanci so z dopolnili na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spremenili določbe tako, da je prepovedana določena oprema, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost, ne pa več dobavitelji z visokim tveganjem. V družbi Huawei Slovenija so te spremembe pozdravili, saj da je ocenjevanje opreme in storitev, ne pa dobaviteljev, bolj objektivno in nevtralno.