ESS brez soglasja o zakonu o dohodnini, a zadovoljen z dialogom

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na seji razpravljal o predlogu rebalansa proračuna RS za leto 2022, poročilu strokovnega odbora ESS za obravnavo novel zakonov o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in finančni upravi ter poročilu za spremljanje prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu.

Minister za finance Klemen Boštjančič je članom ESS predstavil posamezne elemente rebalansa proračuna za letos in »dvignil obrvi« ESS z napovedmi o proračunih za leti 2023 in 2024. Opozoril je na zahtevnost prihajajočih dveh let in na spremembe, ki jih bomo občutili preko predlogov proračunov. »Zdelo se je, da ne napoveduje nič optimističnega, kar pa je že znano,« je komentiral član kolegija ESS Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Štrukelj je sicer v imenu ESS pohvalil način dela, ki ga je ministrstvo za finance pokazalo v strokovnem odboru ESS. »Želeli bi si, da bi tudi v drugih resorjih in delih vlade socialni partnerji imeli možnost, da bi prispevali k izboljšanju zakonskih predlogov vlade,« je poudaril.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič se je socialnim partnerjem zahvalil za prodorna mnenja, jasno izražena stališča in predstavitev rešitev. Dejal je, da se jim je ministrstvo v dialogu skušalo približati in najti boljše rešitve tam, kjer je ocenilo, da je to mogoče - med drugim glede normirancev, nadomestila za delo od doma, dodatne splošne olajšave, delne indeksacije zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov.

Socialni partnerji in vlada so po besedah Božiča dosegli soglasje glede novel zakonov o trošarinah, finančni upravi in davčnem postopku. Pri noveli zakona o dohodnini pa soglasja po pričakovanjih ni bilo. »Iskali smo dober dialog,« ki je po mnenju Božiča dobra popotnica za pospremitev novele zakona na dokončno obravnavo na vladi in v državnem zboru.

Delodajalci zadovoljni s povečanjem subvencij stroškov energije 

Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je v imenu delodajalcev poudaril, da je za gospodarstvo najpomembnejša cena električne energije. Pozdravljajo v četrtek potrjen vladni predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, ki predvideva dvig odstotka subvencioniranja energetskih stroškov s 30 na 50 odstotkov. Lotrič je sicer dodal, da so si želeli, da bi se prag za vstop v pomoč z dvakratnika zvišanja stroškov za energijo znižal na 1,2- ali 1,5-kratnik, a je tudi tako v redu. 

Za prihodnje leto pa je po mnenju gospodarstva edina rešitev kapica na cene elektrike, ki bi morala biti po njihovi oceni vsaj pri 200 evrih na megavatno uro. 

Na področju sprememb davčne zakonodaje delodajalci podpirajo prizadevanja za razčiščevanje trga oziroma konkurenčnosti med podjetji, ne morejo pa najti soglasja glede obrtnih dejavnosti in manjših storitvenih podjetij. »Srčno upam, da v nadaljevanju najdemo rešitev tudi za to kategorijo obrti in manjšega podjetništva,« je povedal Lotrič. Glede dohodnine pa je dejal, da so jih pomirila zagotovila, da naj bi se neto izplačila povečala, saj da gre to v prid blažitvi draginje.

Podjetja, ki bodo dobila pomoč, ne bi smela odpuščati

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov PERGAM, je v imenu delojemalcev povedal, da so vsi socialni partnerji načeloma podprli predlog zakona o pomoči gospodarstvu, ki je bil sprejet na vladi. Pripomba s strani delojemalcev je, da bi morali v zakon vključiti varovalko, da se podjetja, ki bi prejela državno pomoč, zavežejo, da v določenem obdobju ne bodo odpovedovala pogodb o zaposlitvi – glede na to, da je ukrep namenjen tudi varovanju delovnih mest.

Glede zakona o dohodnini je tudi Počivavšek ocenil, da je bil socialni dialog zgledno voden, in da so dosegli kompromisne rešitve. Pri noveli zakona o dohodnini so dosegli višjo splošno olajšavo pri nadomestilu za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Vsaj delno so uskladili tudi dohodninske razrede in davčne olajšave. »Vlada je pri tem imela nehvaležno vlogo popravljati ureditev, ki je bila na prvi pogled všečna, dejansko pa nevzdržna,« meni Počivavšek.

Delojemalci se veselijo razprav o davčni reformi, ki bo sledila prihodnje leto. Pričakujejo, da bo reforma naslovila predvsem srednji sloj, ki je bil doslej postavljen na stranski tir, ter da se težišče prenese iz obdavčitve dela na obdavčitve premoženja in kapitala.

Glede prihajajočih interventnih sprememb v zdravstvenem sistemu, so se na seji ESS dogovorili, da se bo strokovni odbor sestal še enkrat in obravnaval predlog, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje.