Programer, ki mu v ZDA grozi petdeset let zapora

Matjaž Škorjanc je znano ime slovenske programerske scene. Je soustanovitelj podjetja Nicehash, ki se ukvarja z rudarjenjem kriptovalut, in »človek, ki je bil pri rosnih 22 letih menda sposoben z enim klicem sesuti ameriško gospodarstvo,« če si izposodimo besede, s katerimi sta ga v uvodu ekskluzivnega intervjuja za Delo opisala novinarja Jan Bratanič in Roni Kordiš.

Spraševala sta ga decembra leta 2017, ko se je kriptoevforija bližala vrhuncu in ko so Nicehashu v hekerskem napadu ukradli 4700 bitcoinov, takrat vrednih okoli 70 milijonov dolarjev. »Nikoli nisem bil heker, to je velik nesporazum. Jaz sem zgolj programer. Kar se je dogajalo v 'prejšnjih' časih, bi lahko pripisali moji naivnosti. Pri 22 letih se nisem zavedal, kakšne posledice lahko imajo moja dejanja,« jima je takrat pojasnil Škorjanc, na spletu znan pod psevdonimom Iserdo.

Beseda heker se je na njegovo ime prilepila, potem ko je bil konec leta 2013 obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora, ker je med marcem 2008 in majem 2011 izdeloval program metulj, znan predvsem kot mariposa (špa.)  ali butterfly (ang.). Z njim je bilo mogoče vdreti v tuje informacijske sisteme in krasti gesla za spletne finančne storitve na brskalnikih internet explorer in firefox.

Država ni dolžna izročati lastnih državljanov

Zdaj Američani Škorjanca obtožujejo, da je metulja prodajal na hekerskem forumu Darkode. Washingtonsko zvezno sodišče je obtožnici vložilo še proti 35-letnemu Mentorju Leniqiju iz Gorišnice, sicer srbskemu državljanu; 40-letnemu Florenciu Carro Ruizu iz španske Vizcayje in 26-letnemu Američanu Thomasu McCormicku. V primeru obsodbe jim grozi do petdeset let zaporne kazni. Medtem ko so Američana že aretirali, je preostala trojica še vedno na prostosti.

Zanimalo nas je, kolikšna je verjetnost, da Slovenija Škorjanca izroči ZDA. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da trenutno ne obravnavajo nobene prošnje za izročitev osebe iz Slovenije v ZDA. Izročitveni postopki med tema dvema državama so sicer določeni s Pogodbo o izročitvi, ki med drugim določa, »da nobena država pogodbenica ni dolžna izročati lastnih državljanov«.

Več preberite v jutrišnji tiskani izdaji Dela in na Delo.si.