Neomejen dostop | že od 9,99€
»Res je, da morebitni kupci hotelov ne bodo prenesli na Madžarsko ali kam drugam, ampak jih morajo upravljati v Sloveniji in vanje tudi vlagati. Po drugi strani je to ključna turistična infrastruktura, saj sta Portorož in Bled – poleg Ljubljane – naši vodilni destinaciji,« meni strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić. Po neuradnih podatkih naj bi bil interesent za nakup Save, ki obvladuje več pomembnih slovenskih turističnih družb, mednarodni konzorcij, katerega del je tudi madžarski sklad, o katerem smo poročali včeraj.
»Če bi prodajali državni delež Save v stanju, kot je zdaj, bi povzročili škodo slovenskemu turizmu. Od prvega dne je moje stališče jasno: najprej konsolidacija slovenskega turizma, šele nato prodaja,« je poudaril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Po njegovih besedah so turistične družbe še vedno oslabljene zaradi vpliva pandemije. Poudaril je, da je sklad York, ki skupaj z državnimi skladi obvladuje Savo, absolutno suveren v svojih poslovnih odločitvah. K temu je treba dodati, da načrt upravljanja Slovenskega državnega holdinga (SDH) za letos (ki ni dostopen javnosti), predvideva tudi možnost odprodaje dela lastništva v Savi.
Pisali smo, da naj bi pogovori med državnimi lastniki in Yorkom o odkupu Yorkovega deleža v Savi zastali, York pa naj bi našel drugega interesenta za nakup. Neuradno smo izvedeli, da potencialni kupec ni samo madžarski sklad Diofa Asset Management, ki ga obvladuje eden najbogatejših Madžarov Dániel Jellinek iz kroga madžarskega premiera Viktorja Orbána. Šlo naj bi za mednarodni konzorcij, sestavljen iz dveh madžarskih in enega francoskega subjekta.
Počivalšek je opozoril, da javno pritiskanje, naj zdaj država na vsak način odkupi Savin delež od Yorka, slabša naš pogajalski položaj.
Poslanka SD Meira Hot se je vprašala, zakaj je minister Počivalšek čez noč spremenil strategijo, o kateri je govoril več let. Ta naj bi Savo postavljala v središče ustanovitve Slovenskega turističnega holdinga. Zdaj pa naj bi se pripravljala prodaja. »Gre za nesposobnost ali pa Janša na ta način vrača svoje dolgove Orbánu?« je vprašala. Kot poslanka iz Pirana, največje slovenske turistične občine, zelo dobro ve, kaj pomeni prodaja pomembnega turističnega podjetja nestrateškemu kupcu. »Imamo primer hotelske družbe Metropol, v katero je vstopil hrvaški lastnik. Povedano je bilo, kako bodo potekala vlaganja v kraj, da bodo nova delovna mesta, a so nato najprej prekinili dobavne verige in vsa naročila centralizirali v Opatiji, ljudje pa so ostali brez služb. Hoteli so večino leta zaprti in kvarijo videz okolice,« je povzela. Podobno se je, kot je nadaljevala, zgodilo v Termah Lendava, ki so jih kupili Madžari. V SD se zato v primeru prodaje zavzemajo za uveljavitev predkupne pravice prek državnih skladov.
»Ko je v preteklosti približno 60 odstotkov slovenskih turističnih podjetij zaradi dolgov prešlo v DUTB ali SDH, se je pojavila težava, kako te dolgove vrniti. Strokovnjaki smo opozarjali, da se ta problem predolgo rešuje in da bi jim bilo treba pomagati, da bi spet postala konkurenčna. Izgubili smo tudi pet let z odločanjem o tem, ali bi ustanovili Slovenski turistični holding,« pojasnjuje Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Turistica.
»Če pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da smo imeli dobre in slabe tako domače kot tuje lastnike. Tisto, kar potrebujemo, so strateški lastniki, ki si želijo investirati v turistične produkte in jih dvigniti na višjo raven,« pravi. Kot zgled navaja Rovinj in Rabac v hrvaški Istri. Pomembno je, da ti vlagatelji hkrati pomagajo razvijati celotno destinacijo. »Če bodo kupci takšni, so zelo dobrodošli, če pa jim gre le za špekulativne nakupe, se bo agonija vsega slovenskega turizma, ki ga je čas epidemije koronavirusa še oslabil, nadaljevala,« svari.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji